'Par z dohodkom 1100 evrov za stanovanje plača 135 evrov, po novem pa 28 evrov'

Premier Marjan Šarec in minister za okolje in prostor Simon Zajc sta na pretekli seji DZ predstavila, kaj novi stanovanjski zakon, ki je trenutno še v javni razpravi, prinaša ljudem in kako so se lotili reševanja stanovanjske politike, kjer je bilo v Sloveniji v zadnjih 30 letih storjenega premalo, kar priznava tudi premier Šarec, a zagotavlja, da ni res, da se nič ne premika.

Premier je najprej pojasnil, da Stanovanjski sklad RS trenutno gradi 1500 novih najemnih stanovanj, še 1500 pa jih načrtuje, poleg tega je z novim stanovanjskim zakonom predvidena ustanovitev javne najemniške službe, prek katere bodo v javni najem lahko prišla prazna zasebna stanovanja.

Vse strahove in tveganja najemodajalcev bi prevzel Javni stanovanjski sklad

Kot pojasnjuje minister Zajc: ''Za to, da pridemo do tega cilja, bo seveda potrebno nekoliko časa, predvsem zato, da tisti, ki danes imajo ta prazna stanovanja, ugotovijo, da se to izplača in da je to precej preprosto storiti. Namreč ciljamo na tista stanovanja, ki so danes prazna zaradi tega, ker se ali lastniki iz različnih razlogov, ker so mogoče prestari, ker se ne spoznajo na to, ker se jim zdijo birokratske ovire prevelike, ne odločijo za to, da bi ta svoja stanovanja dali na trg. Vsa ta bremena, vse te rizike bo prevzel naš Javni stanovanjski sklad skozi javno najemniško službo. Torej vse strahove, kako bo z najemnikom, ki noče ven, vse strahove, kaj se zgodi, če se kaj poškoduje, vse strahove, koliko denarja se izgubi v tistem času, ko je stanovanje prazno, vse to bo prevzela nase javna najemniška služba. Mislim pa, da je tisto, kar je še pomembno, zato da se bodo ljudje v večjem številu odločali, zato da sodelujejo z javno najemniško službo, doseči tudi, da se tistim, ki dajejo stanovanje javni najemniški službi, to pozna pri davščinah.'' 

Kot je prepričan premier, ''bi takšen javni sklad lastnikom stanovanj zagotovil redne dohodke, trg pa izdatno okrepil z dodatnimi najemniškimi stanovanji, po ocenah ministrstva za okolje in prostor ter geodetske uprave celo z dodatnimi 20.000 stanovanji''. A kot je dodal: ''Dobro, to je njihovo mnenje, to bomo, ko bomo videli, rekli, da je res, ampak kakorkoli.'' 

Kot je povedal minister Zajc: ''Ukrep, ki sledi, je, da Javni stanovanjski sklad ne bo več gradil stanovanj za prodajo. Torej bodo vsa stanovanja, ki jih bo Javni stanovanjski sklad gradil, namenjena oddaji, zato da ljudje lahko, da kot država tudi imamo neki mehanizem, neko možnost, da posežemo oziroma da uravnavamo ta trg najemnih stanovanj.''

Stroškovna najemnina bo višja, a razlike ne bodo plačevali najemniki

Iz predvidenega novega stanovanjskega zakona je premier navedel tudi zamenjavo neprofitne najemnine s stroškovno, s katero naj bi republiški in občinski stanovanjski skladi po njegovem dobili dovolj denarja za vzdrževanje obstoječih in gradnjo novih stanovanj ter možnost višjega zadolževanja skladov za gradnjo stanovanj.  

Kot je pojasnil, bo ''zdajšnja neprofitna najemnina postopno postala stroškovna, bo višja, ampak te razlike ne bodo plačevali najemniki, zanje se ne bo spremenilo nič, pač pa jo bo pokril stanovanjski dodatek.''

Kot je na svoji Facebookovi strani pojasnil minister Zajc: ’’Vzemimo mlad par, ki želi najeti javno stanovanje, novogradnjo, 35 kvadratnih metrov za Bežigradom v Ljubljani. Če ima skupni dohodek 900 evrov, neprofitna najemnina danes znaša 135 evrov, stroškovna bo znašala 238 evrov. Po subvenciji tak par iz lastnega žepa danes plača za stanovanje 27 evrov, po novem bo plačal 23 evrov. Če skupni dohodek para znaša 1100 evrov, danes po subvenciji za stanovanje nameni 135 evrov, po novem bo dal občutno manj, samo 28 evrov. Nekoliko več bo plačal šele pri skupnem dohodku 1300 evrov, namesto današnjih 135 evrov bo iz lastnega žepa za stanovanje dal 148 evrov."

Kdo bo po novem upravičen do subvencij? 

Za dodatna pojasnila, kdo bo upravičen do tovrstnih stanovanj, subvencij in ali v to računico sodijo tudi tisti, ki imajo dohodke v višini minimalne plače oziroma malo višje, a še vedno nižje od povprečnih, smo se obrnili na ministrstvo za okolje in prostor.

Kot zagotavljajo na ministrstvu, cenzus za dodelitev subvencije ne privilegira nobene starostne skupine: ''Menimo, da so cenzusi za upravičenost zastavljeni tako, da bi vsak, ki ne bo upravičen do subvencije najemnine, zmogel plačevati stroškovno najemnino. Pri tem smo zasledovali načelo, da obremenitev gospodinjstev s stroški za bivanje, kamor ob najemnini spadajo še stroški elektrike, vode, komunale in ogrevanja, ne bo presegala približno 30 odstotkov dohodka gospodinjstva. Za primerjavo poudarjamo, da je splošni definiciji Eurostata gospodinjstvo preobremenjeno, če mora za stroške bivanja nameniti več kot 40 odstotkov svojega dohodka, pojasnjujejo na ministrstvu.''

Sistem zastavljen tako, da bi najemniku ostalo 10 odstotkov dohodka več kot do zdaj

Pojasnili so, da višina subvencije ne bo odvisna le od dohodka gospodinjstva, temveč tudi od višine stroškovne najemnine. Sistem subvencioniranja je metodološko podoben obstoječemu, pri čemer je še nekoliko ugodnejši, saj mora najemniku po plačilu stroškovne najemnine od njegovega dohodka ostati minimalni dohodek in 40 % ugotovljenega dohodka, kar je za 10 odstotkov več ugotovljenega dohodka kot zdaj, dodajajo na MOP. 

Do subvencije najemnine bo upravičen najemnik stanovanjske enote, ki ne more plačevati priznane stroškovne najemnine za stanovanje (primerno po velikosti), ki ga ima v najemu, potem ko od ugotovljenega dohodka njegovega gospodinjstva odštejemo minimalni dohodek gospodinjstva in 40 odstotkov ugotovljenega dohodka gospodinjstva. Upravičenost do subvencije je pogojena tudi z lastništvom premoženja, ki ne sme preseči 48-kratnika osnovnih zneskov minimalnega dohodka oz. 20 odstotkov vrednosti stroškovne vrednosti primernega stanovanja.

Višina stroškovne najemnine se bo določila na podlagi posplošene vrednosti gradbenih stroškov in zemljišča. Dozdajšnja neprofitna najemnina je bila določena le na podlagi posplošene vrednosti gradbenih stroškov. Ker se bo posplošena vrednost gradbenih stroškov dvignila, hkrati pa pripisala tudi vrednost zemljišča, se bo najbolj nominalno dvignila najemnina stanovanj na boljših lokacijah.

Za nova stanovanja se bo nova najemnina gibala glede na lokacijo od 5,2 evra/m2 do 7,3 evra/m2, za najemnike starejših stanovanj , ki zdaj plačujejo 2 evra/m2, pa se bo najemnina dvignila v razponu od 2,63 evra/m2 do 4,7 evra/m2, pojasnujejo na ministrstvu.

Nekaj primerov za stanovanje povprečne starosti in stopnje vzdrževanosti, za katero se po trenutni zakonodaji plačuje neprofitna najemnina v vrednosti 3 evre na kvadratni meter: 

Ob predvideni površini za dvočlansko gospodinjstvo, ki znaša 45 kvadratnih metrov, znaša neprofitna najemnina 135,00 evra, stroškovna najemnina pa bo variirala glede na lokacijo. Na vrednostni ravni 7 (primer: Brežice center) bo stroškovna najemnina znašala 181,80 evra, na ravni 12 (primer: Maribor Tabor) 194,40 evra, na ravni 18 (primer: Ljubljana Bežigrad – znotraj obvoznice) pa denimo 238,50 evra.

Cenzus subvencioniranja stroškovne najemnine zagotavlja, da lahko dvočlansko gospodinjstvo s priznanim dohodkom v višini dveh minimalnih plač – skupaj torej 1334 evrov – za najemnino nameni največ 168,98 evra, zato bo razliko med tem zneskom in zneskom priznane stroškovne najemnine krila subvencija. V vseh navedenih primerih bo tako par iz navedenega primera upravičen do sorazmerno visoke subvencije.

Stroškovna najemnina za primer novega stanovanja s površino 45 m2 bo na najvišji vrednostni ravni (20) predvidoma znašala 327,60 evra (7,28 EUR/m2). Na lokacijah nižje vrednostne ravni ali za starejša stanovanja bo stroškovna najemnina sorazmerno nižja.

Dvočlansko gospodinjstvo z ugotovljenim dohodkom 1800 evrov po predvideni formuli subvencioniranja ne bo upravičeno do subvencije za plačilo stroškovne najemnine v višini 327,60 evra, saj po formuli njegova maksimalna ugotovljena možnost plačila najemnine znaša 448,58 evra.

Podatki so okvirni, saj se glede na površino stanovanja upoštevajo še posamezni korekcijski faktorji, prav tako je formula izračuna stroškovne najemnine tako kot celotno besedilo SZ-2 še materija usklajevanja potekajoče javne obravnave zakona in kasnejšega medresorskega usklajevanja, še dodajajo na ministrstvu.

Državna jamstva in prenos zemljišč z DUTB na Stanovanjski sklad RS

Poleg teh sprememb pa so na področju stanovanjske politike predvidena tudi državna jamstva za posojila za stanovanjske zadruge in tiste, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Glede tega je premier ministrstvu za finance naročil pripravo posebnega zakona o jamstveni shemi, kar bo hkrati tudi odgovor na nedavni ukrep Banke Slovenije, ki je banke omejila pri odobravanju posojil državljanom. Kot je ob tem na seji pojasnil Šarec: ''Predvidena so državna jamstva za posojila zadrugam ali državljanom, ki stanovanjsko vprašanje rešujejo prvič, pa jim oblika zaposlitve ali višina dohodka ne omogočata samostojne pridobitve kredita. Vendar pa stanovanjski zakon daje zgolj podlago za jamstva, zato sem finančnemu ministrstvu že naložil, da naj v najkrajšem času pripravi poseben Zakon o jamstveni shemi. Naj ob tem omenim še sprejeto dopolnilo k Zakonu o izvrševanju proračunov, ki predvideva 200- milijonsko zvišanje sredstev za državna poroštva tako v prihodnjem kot leta 2021.'' 

O prenosu zemljišč z Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na Stanovanjski sklad RS je Šarec povedal, da je poleg treh zemljišč, ki so že bila prenesena – v Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici, kjer je po trenutnih načrtih predvidenih skupno 589 stanovanj in 90 vrstnih hiš – predviden prenos še šestih zemljišč. Gre za zemljišča v Ljubljani, na Vrhniki, v Zgornjih Gameljnah in Šmarjah pri Kopru, kjer bi lahko zraslo skupno 1160 stanovanj.