Papež terja nov gospodarski red, ki ne bi bil zgrajen na iskanju dobička

Ljubljanski nadškof Anton Stres je predstavil poslanico papeža Benedikta XVI. ob svetovnem dnevu miru, ki ga praznujemo 1. januarja. Papež s poslanico želi spodbuditi vse katoličane in druge ljudi, da bi postali delavci za mir.

Papež v poslanici tudi poudarja, da je resnični mir božji dar in hkrati človeško delo. Tako mora človeštvo narediti vse, da bi zavladal mir. Ob tem poudarja vzgojo za mir, ki bi prerasel egoizem in individualizem.

Dotaknil se je tudi gospodarske krize, zaradi česar papež terja nov gospodarski red, ki ne bi bil zgrajen na maksimalnem iskanju dobička, uspešnosti in konkurenčnosti, ampak na ideji "skupnega dobrega, na pravičnosti in ljubezni, ideji daru in medsebojne delitve tega, kar imamo, bratstva in enakopravnosti", je predstavil Stres.

Hujša od finančne je prehranska kriza

Papež v poslanici našteva nekatera dejstva in pojave v sodobnem svetu, ki posebej ogrožajo mir, in sicer krvave spopade, napetosti med bogatimi in revnimi, ki se še poglabljajo zaradi obstoječe finančne in gospodarske krize, individualizem in egoizem, ki prevladujeta v ekonomiji in finančnem kapitalizmu, je pojasnil Stres v predstavitvi poslanice. Poleg tega je omenil mednarodni terorizem in kriminal ter fundamentalizem in fanatizem, ki sprevračata pravo naravo religije. Izpostavil je tudi prehransko krizo, o kateri pravi, da je celo hujša in nevarnejša od sodobne finančne krize.

Kot miselno podlago refleksije je papež poudaril etiko in antropologijo, ki bi bila zasnovana na obče človeškemu temelju – naravnemu pravu. Z naravnim zakonom želi papež po besedah Stresa nasprotovati diktaturi relativizma, ki nima trajnejših in obče človeških osnov. Ob tem je omenil posledice relativizma, kot so sodobne teorije o evtanaziji, splavu ali pa različnih oblikah družinskega življenja.

Ob tem je spomnil tudi na 50-letnico drugega vatikanskega koncila ter 50. obletnico okrožnice Janeza XXIII. z naslovom Mir na zemlji, s katero je katoliška cerkev po besedah Stresa v celoti osvojila sodobno idejo človekovih pravic. Tako koncil kot tudi okrožnica sta poudarjala dostojanstvo sleherne človeške osebe, idejo enakopravnosti, nediskriminacije in pravičnosti. Samo na teh idejah je lahko zgrajen trajen mir, je povedal Stres.

"Vera je verovanje v Kristusa kot osebo in ne v idejo"

Teolog in urednik zbirke Cerkveni dokumenti Rafko Valenčič pa je predstavil poslanico božjemu ljudstvu. Poslanico so izdali škofje ob sklepu zasedanja škofovske sinode, ki je pod geslom Nova evangelizacija za posredovanje krščanske vere potekala med 7. in 28. oktobrom letos v Rimu. V imenu Slovenske škofovske konference se je zasedanja udeležil celjski škof Stanislav Lipovšek.

Po besedah Valenčiča vsebina sinode še ni v celoti znana, temeljni poudarek v poslanici pa je ta, da je vera verovanje v Kristusa kot osebo in ne v idejo ali ideologijo oz. politični ali družbeni sistem. V poslanici tudi povzemajo glavne značilnosti katoličanov na posameznih celinah, pojasnjuje Valenčič. Najprej se obračajo na katoličane na Bližnjem vzhodu, ki da so najbolj v krizi zaradi zunanjih pritiskov, pri Evropi pa omenjajo najmočnejšo sekularizacijo, ki je posledica različnih ideologij.