Papež Frančišek je za novega ljubljanskega pomožnega škofa imenoval dosedanjega ravnatelja ljubljanskega bogoslovnega semenišča Franca Šuštarja, so danes sporočili iz Slovenske škofovske konference. Škofovsko posvečenje bo prejel 15. marca ob 15. uri v ljubljanski stolnici.
Šuštar je ob imenovanju za ljubljanskega pomožnega škofa na novinarski konferenci povedal, da je današnji dogodek izziv za vero, za zaupanje, za ponižnost, pa tudi za ljubezen. Zato se je zahvalil svetemu očetu za zaupanje, apostolskemu nunciju v Sloveniji Juliuszu Januszu za njegovo zavzetost za nadškofijo in njegovo sodelovanje in ljubljanskemu nadškofu Stanislavu Zoretu za njegove pobude in pastirsko služenje ter vsem dosedanjim nadškofom in škofov v ljubljanski nadškofiji.
Kot je poudaril, škofovska služba obsega zelo široka področja delovanja in služenja v Cerkvi, zato jo gleda z velikim spoštovanjem in tudi strahom. Poleg tega je izrazil zaupanje in prošnjo, da bi bil vredno orodje v božjih rokah. V dosedanjem duhovniškem življenju je to že velikokrat doživel, je pojasnil Šuštar.
Za svoje škofovsko geslo si je izbral stavek iz Svetega pisma "Gospod je blizu". Šuštar je ob tem izpostavil, "da je Gospodova bližina pravzaprav razlog za veselje, za upanje, za premagovanje težav ter graditev medsebojne ljubezni," ter dodal, da so te besede del njegovega novomašnega gesla, ki je bilo "Veselite se vedno v Gospodu! Gospod je blizu".
Zore: Novoimenovani pomožni škof ima veliko izkušenj v ljubljanski nadškofiji
Nadškof Stanislav Zore je izrazil veselje, da je papež ob prošnji po okrepitvi ljubljanske nadškofije imenoval prav Šuštarja za pomožnega škofa. To je znamenje, da Frančišek želi, da so pastirji Cerkve blizu ljudem je dejal Zore in dodal, da ima prav novoimenovani pomožni škof veliko izkušenj v ljubljanski nadškofiji, saj je bil kaplan, župnik, rektor bogoslovnega semenišča in arhidiakon ter je opravljal še druge naloge. Zato dobro pozna krajevno Cerkev in duhovnike, ki v njej delujejo.
Glede nalog novoimenovanega škofa je Zore izpostavil, da bo opravljal vse zadolžitve, ki jih na pastoralnem področju opravlja pomožni škof. Krajevnemu škofu bo pomagal pri vodstvu škofije ter ga nadomeščal v primeru odsotnosti. Ob tem pa je Zore napovedal, da bo Šuštarja imenoval tudi za generalnega vikarja ljubljanske nadškofije. Nadškof je Šuštarju ponudil bratsko bližino, oporo in pomoč, v času priprave na škofovsko posvečenje pa mu je zaželel notranji mir, iz katerega se rojeva veselje.
Zore je ob robu imenovanja na novinarsko vprašanje, kdaj bo predvidoma prišlo do imenovanja novega mariborskega nadškofa, povedal, "da bo treba še nekaj počakati, vendar ne več dolgo". Ob tem je izrazil željo, da bi mariborska nadškofija čim prej dobila svojega nadškofa, saj je pomembno, da ta krajevna Cerkev dobi novo upanje ter tako začne živeti novo življenje. To namreč potrebujejo in tudi zaslužijo, je prepričan.
Kdo je Franc Šuštar?
Novoimenovani pomožni škof Šuštar, ki je z imenovanjem postal tudi naslovni škof škofije Ressiane, se je rodil 27. aprila 1959 v Ljubljani. Otroštvo je preživel v kmečki družini v vasi Preserje pri Homcu. Po osnovni šoli je bil v letih 1974 do 1978 v malem semenišču v Vipavi. Po maturi in služenju vojaškega roka je vstopil v bogoslovno semenišče in se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Po dveh letih ga je nadškof Alojzij Šuštar poslal na študij v Rim, kjer je končal doktorat s področja osnovnega bogoslovja na Papeški Univerzi Gregorijani.
Mašniško posvečenje je prejel 29. junija 1985 v Ljubljani. Kot kaplan je sprva služboval v župniji Ljubljana-Moste in Ljubljana-Fužine. Od leta 1991 do leta 1997 je bil ravnatelj v ljubljanskem bogoslovnem semenišču, zatem je osem let opravljal službo župnika v Grosupljem. Nekdanji nadškof Alojz Uran ga je nato za dve leti postavil za stolnega župnika v Ljubljani in za arhidiakona. Od leta 2007 je bil Šuštar ponovno ravnatelj bogoslovnega semenišča, kjer je opravljal tudi vlogo ekonoma.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.