Paket energetske zakonodaje uspešno prestal obravnavo pred odboroma DZ

Predlog zakona o poroštvu države za obveznosti kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov in obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga EU predvideva poroštva za tri energetske družbe. To so Gen energija, Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Geoplin.

Gre za podjetja, ki so ključnega pomena za zagotavljanje nemotene oskrbe končnih odjemalcev v Sloveniji, tako gospodinjskih kot poslovnih. Z obravnavanim zakonom naj bi jim zagotovili zanesljiv dostop do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev, ki jih potrebujejo za pokrivanje ekstremnih likvidnostnih obremenitev, do katerih prihaja v aktualni energetski krizi.

Po predlogu zakona bodo vsa tri podjetja v državni lasti upravičena do poroštva v višini 80 odstotkov obveznosti iz naslova najetih kreditov za cenovno ščitenje poslov z električno energijo in nakupa zemeljskega plina, vendar HSE do skupne višine 800 milijonov evrov glavnic, Gen energija in z njo povezana družba Gen-I ter Geoplin pa do skupne višine 400 milijonov evrov glavnic.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je predlog poroštvenega zakona označil za enega od pomembnih ukrepov na poti k stabilizaciji razmer na energetskem trgu. "Gre za taktičen ukrep, ki zagotavlja, da bomo imeli zanesljivost dobav tako električne energije kot plina," je dodal. "Delamo vse za zagotovitev varnosti dobave in da bodo ljudje na toplem," je zagotovil tudi minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

"Če ne bo dodatnih poroštev, energetske družbe ne bodo mogle izpolnjevati svojih obveznosti, tudi če aktivirajo dodatne rezerve," se je strinjala Andreja Živic (Svoboda).

Da je zagotovitev poroštva energetskim družbam potrebna, se strinjajo tudi v opoziciji. "Ljudje se bojijo, kaj jih čaka, dražijo se hrana, storitve, proizvodi, energenti, obstajajo tudi resne grožnje, da bodo velike težave z dobavo nekaterih energentov," je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS). Ukrepanje se ji zato zdi nujno in državna poroštva tudi ne pomenijo nekega neposrednega bremena za državni proračun. Je pa menila, da bi lahko energetske družbe, kjer so plače visoke, najprej poiskale rezerve same pri sebi.

Poslanka SDS je tudi vprašala, zakaj je poroštvo predvideno tudi za hčerinsko družbo Gen energije, družbo Gen-I. Kumer je pojasnil, da gre le za specifični poslovni model. V okviru drugega energetskega stebra poteka trgovanje z električno energijo pri hčerinski družbi Gen energije, torej Gen-I, medtem ko so v okviru prvega stebra združeni tako dobave kot trgovanje in določen del proizvodnje, je pojasnil.

Božič je zavrnil predlog Janeza Magyarja (SDS), naj vlada razmisli o uvedbi davka na ekstra dobičke energetskih podjetij, ki aktualne visoke rasti cen energentov izkoriščajo za povečevanje lastnih dobičkov. Večina teh podjetij pri nas je v državni lasti, je dejal in dodal, da se torej vsi ti dodatni dobički prelijejo v državni proračun in bi se ta denar lahko uporabilo za omilitev posledice visokih cen.

Odbor DZ prikimal vladnima predlogoma energetskih zakonov

Odbor DZ za infrastrukturo pa je na današnji nujni seji prikimal predlogu zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo in predlogu novele zakona o oskrbi s plini. 

Predlog novele zakona o oskrbi s plini po pojasnilih državne sekretarke na infrastrukturnem ministrstvu Tine Seršen med drugim prinaša dva nova instituta. Prvi je nadomestna oskrba, ki v primeru, da se dobavitelj odloči za prenehanje delovanja ali da se ga iz različnih razlogov izloči iz bilančne sheme, odjemalcem jamči varnost glede dostopa do plina, ogrevanja. Drugi pa je osnovna oskrba, s katero se vsem odjemalcem omogoča, da si lahko plin zagotovijo po gospodinjski osnovni oskrbi, dobavitelji pa morajo cenike objaviti.

Kot je poudarila Seršenova, zakonski predlog prinaša tudi obveznost vzpostavitve enotnega informacijskega sistema, namenjenega izmenjavi podatkov na trgu s plinom med družbo Plinovodi kot sistemskim operaterjem in dobavitelji plina. "Sprejem zakona je nujen glede na trenutne razmere. Upam in verjamem, da si zasluži široko podporo v okviru zakonodajne obravnave," je pozvala k podpori.

V NSi so jo napovedali, a le v primeru, da bi podprli njihovo dopolnilo, s katerim bi ukrep regulirane cene plina zagotovili tudi za javne izobraževalne in zdravstvene zavode. "Vlada naj da jasna zagotovila, da se bo uvedlo ukrepe tudi za javne zavode, ki porabijo več energije, torej, da imajo priključno moč nad 86 kilovatov," je dejal Janez Žakelj.

"Glede javnih zavodov bi opozorila, da smo vezani na evropsko zakonodajo, ki definira, kdo so zaščiteni odjemalci in kdo ne. To moramo spoštovati," je dejala Seršenova. Prav tako po njenih pojasnilih cene niso stvar tega zakona, ampak jih ureja vladna uredba. "Razumemo skrbi, aktivno delujemo na tem področju. Pred začetkom kurilne sezone bomo naslovili tudi to vprašanje," je zagotovila.

Po oceni Zvoneta Černača (SDS) bi lahko vlada zakon v DZ pripeljala bistveno hitreje. "Glede na to, da smo imeli od nastopa te vlade 14 ali 15 izrednih sej DZ z obravnavo večinoma nepomembnih zadev, bi na katero od teh sej z lahkoto uvrstili tudi to področje," je dejal. Predlog novele zakona o oskrbi s plini je sicer po Černačevih besedah tehnične narave.

Je pa opozicijski poslanec ob razpravi izrazil željo, da bi ministrstvo predstavilo oceno stanja oz. kaj pričakovati v zimskih mesecih glede dobave zemeljskega plina. "S katerih trgov bo nadomeščen izpad, po kakšni ceni in kaj bo to pomenilo za odjemalce v gospodarstvu in gospodinjstvih," je dejal.

"Sami ste pravilno ugotovili, da je zakon tehničen, ne vem, kaj bi v tem primeru želeli utemeljevati s cenami," je odvrnil Tomaž Lah (Svoboda) in dodal, da so se o teh pogovarjali na drugih sejah, ko so razpravljali o nižanju DDV na energente.

Člani odbora so zeleno luč prižgali tudi predlogu interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Ta bo podlaga, da bo lahko vlada v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom razglasila višjo ali nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo.

Zakon temelji na štirih stebrih - olajšano uporabljanje vseh zmogljivosti v državi za zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije. Vlada bo z njim dobila tudi podlago, da bo lahko z uredbami določila temperaturo ogrevanja oz. hlajenja v javnih stavbah ter predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin.

Kot je opozorila Seršenova, so se razmere na energetskih trgih v zadnjih treh tednih izjemno zaostrile. Izpostavila je pomen sprejemanja poenotenih ukrepov na ravni EU. "Ni rečeno, da ne bo treba čez en mesec v DZ prinesti novega interventnega zakona," je dejala. Zadeve so kompleksne in jih je treba tako tudi naslavljati, je menila.

Jožef Jelen (SDS) je po drugi strani izpostavil, da so različne evropske države posegle po različnih ukrepih, med drugim so znižale DDV, uvedle energetske vavčerje, toplotne čeke za najbolj prizadeta gospodinjstva ... "In zdaj je bilo rečeno, da se bomo mogoče čez mesec pogovarjali o teh ukrepih. Pričakoval sem, da bomo tudi mi že razpravljali v tej smeri in pripravili izhodišča, ki bodo v dobro podjetjem in ljudem," je dejal.

"Nikoli nismo kot vlada predstavljali, da bomo s tem rešili vse, kar nas čaka to zimo in naslednje leto, niti da smo naslovili vse izzive," je odvrnila Seršenova in dodala, da zakon vladi daje podlago za zelo specifično situacijo.