Dan pred glasovanjem o zaupnici vladi je premier Borut Pahor v državnem zboru odgovarjal še na vprašanja poslancev. Večina napovedi dan pred najpomembnejšim glasovanjem tega mandata pravi, da bo jutri Pahorjeva vlada padla. Janez Janša pa svari, da je glavni motiv za podporo vladi strah poslancev pred izgubo mandata.
Če bo vlada v torek dobila zaupnico, bo ena od njenih nalog pripraviti ukrepe za zaustavitev zaposlovanja v javnem sektorju, razen na tistih delovnih mestih, ki so nujna za zagotavljanje obveznosti države. Prav tako bo potrebna liberalizacija trga delovne sile v javnem sektorju, je povedal premier Pahor.
Poslanca Zares Francija Keka je namreč zanimalo, kakšne ukrepe po petkovem padcu novele zakona o interventnih ukrepih v DZ na področju zaposlovanja v javnem sektorju načrtuje vlada.
Če bo vlada dobila zaupnico, jo po besedah Pahorja na področju zaposlovanja v javnem sektorju čaka zelo trd dialog s sindikati javnega sektorja, sledila bo priprava konkretnega predloga, nato pa poskus pridobitve podpore za njegovo potrditev v DZ.
Poslanec SDS Miro Petek pa je opozoril, da ministrstva v zadnjem času pospešeno zaposlujejo strankarske kadre, menda "obstajajo celo seznami, koga je treba zaposliti". Zato ga je zanimalo, koliko je takih "političnih zaposlitev". Pahor mu je odgovoril, da mu ni znan noben tak primer. "Če pa se takšni pojavi dogajajo, me prosim nemudoma obvestite o tem. To je namreč nedopustno," je dejal.
Pahor: Libija ni bila prioriteta
Pahor je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca SDS Jožeta Tanka zavrnil njegove navedbe, da je bila Libija prioriteta slovenske zunanje politike v tem mandatu. Kot je zatrdil, je Slovenija v tem mandatu glavno pozornost namenila sosednji Hrvaški, prizadeval pa si je tudi okrepiti vlogo Slovenije v jugovzhodni Evropi.
Pahor je dejal, da si je prizadeval okrepiti stike tudi z Moskvo, Pekingom in Washingtonom, ki je po njegovih besedah tudi varnostni zaveznik Slovenije. Z Rusijo je bil po njegovih navedbah narejen velik korak naprej, s Kitajsko pa so dvostranski odnosi še precej daleč od tistega, kar bi bilo v korist Slovenije. Omenil je tudi uspešen obisk v Indiji.
Pahor je nadaljeval, da si je prizadeval tudi za to, da bi bila Slovenija s svojim znanjem in vlogo aktivna v mednarodni skupnosti in "v tem mandatu nam je to v določeni meri tudi uspelo".
Pahor je dejal, da je Libijo večkrat obiskal, ker so že na začetku mandata zelo hitro ugotovili, da gospodarstvo potrebuje pomoč politike pri iskanju novih trgov, zlasti pa so se ozirali na tiste trge, ki so ponujali priložnosti za gradbeništvo. Libija je bila takrat v zagonu pri gradnji infrastrukture in je ponujala možnosti za posle, je dejal.
Kot je pojasnil, je slovenska vlada z libijsko sklenila memorandum o gospodarskem sodelovanju in "nič mimo tega memoranduma ni bilo ne zahtevano ne obljubljeno". Dodal je, da je na prošnjo gospodarstvenikov v Libiji in drugje rad opravil dobro delo za odnose slovenskih podjetij z vladami in pristojnimi organi za investicije v tistih državah, saj je menil, da je to del nalog predsednika vlade.
"Zame je bilo pomembno, da od tega ne jaz, ne stranka, ne kdo, ki ni pooblaščen, nima nobenih koristi in jih ni imel," ne v primeru direktorja SCT Ivana Zidarja ne v primeru Stožic, je zagotovil.
Glede Zidarja je Pahor dejal, da je tako ob številnih drugih primerih posredoval njegovo pismo predsedniku libijske vlade. Kar se tiče Stožic, pa je prosil libijsko vlado, naj preučijo možnosti investicije in to so storili, vendar pa se je potem zaradi razpleta dogodkov "vse obrnilo na glavo".
Janša: Strah je glavni motiv za podporo vladi
Bolj kot današnje je v ospredju jutrišnje dogajanje v slovenskem hramu demokracije. Glasovanje o zaupnici je komentiral tudi prvak opozicije Janez Janša. Po njegovem mnenju bi številni poslanci nekdanje vladne koalicije Pahorja rušili, če bi imeli v rokavu aduta za mandatarja, ki pa ga ni na vidiku. Glavna motiva za podporo manjšinski vladi sta dva, in sicer osebni strah nekaterih, ki se jim ne obeta več ponovna izvolitev, in strah pred slutnjo usodnosti naslednjih volitev, ki se nakazujejo kot svojevrsten referendum o slovenski prihodnosti, je še prepričan.
Janša je poleg tega na spletni strani svoje stranke SDS zapisal, da torkovo glasovanje o zaupnici še ni vnaprej odločeno. A tudi če bo vlada padla, to po njegovem mnenju ne bo predstavljalo dokončne odločitve v smislu predčasnih volitev. Tisti, ki se jih bojijo, bodo na vse načine poskušali podaljšati vmesni čas. Že prvi dan po morebitni izglasovani nezaupnici se bo, poudarja, "ali začela propagandna podpora vnaprej predvidenemu kandidatu za mandatarja ali pa enaka podpora lovu nanj".
KOMENTARJI (258)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.