Rebalans buri duhove

Vlada je pripravila protikrizni rebalans, ki bo dal pozitiven impulz zlasti gospodarstvu, zaradi poslabševanja gospodarskega položaja pa mu bodo v kratkem sledili že novi ukrepi. Ti bodo tako praktični kot tudi strateški, je ob predstavitvi predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna v DZ povedal premier Borut Pahor.

Proračunski odhodki se z rebalansom povečujejo za 17 odstotkov v primerjavi z letom 2008. Najbolj se povečujejo sredstva za področje trga dela in delovnih pogojev (za 182 odstotkov), gospodarstvo (za 138 odstotkov), znanost in tehnološki razvoj (za 70 odstotkov) ter izobraževanje (za devet odstotkov). To bo pozitivno vplivalo na rast našega gospodarstva in bo imelo ugodne kratkoročne in dolgoročne učinke, je napovedal Pahor ter dodal, da vlada zaenkrat ni želela posegati v investicije, ker so pomembna spodbuda za gospodarstvo. "Z rebalansom uresničujemo našo zavezo, da bomo proračun razvojno prestrukturirali, saj največje povečanje sredstev namenjamo ministrstvom za gospodarstvo, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter za delo, družino in socialne zadeve," je ponovil Pahor. Medtem ko povečuje sredstva za razvoj, pa vlada varčuje pri materialnih stroških in plačah. Pahor je poudaril, da gre za protikrizni rebalans.

Cilji vlade so okrepitev gospodarske rasti, ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest ter posvečanje posebne pozornosti za socialno občutljivost, je navedel Pahor ter zagotovil, da bo vlada storila vse, kar bo potrebno, da bo krize čim prej konec in bomo iz nje izšli močnejši. Že za prihodnji teden je napovedal, da se bo sestala protikrizna skupina ministrov in začela pripravljati nov paket ukrepov za premagovanje krize. Ukrepi bodo praktične narave, hkrati pa bodo odsevali vizijo, ki jo ima vlada za Slovenijo v prihodnosti, je dejal.

Medtem pa vlada že pripravlja nov rebalans za primer, da se bo obseg BDP še zniževal, je še dejal Pahor. Sam bistvenemu povečanju proračunskega primanjkljaja ni naklonjen, a Slovenija brez tega verjetno s krizo ne bo mogla opraviti. "Mislim, da si lahko do neke mere proračunski primanjkljaj privoščimo, ampak samo do neke mere," je še dejal premier in vnovič pozval k odkritemu socialnemu dialogu pri iskanju zadovoljivih rešitev.

Kritika opozicije

Po objavi podatka, da bo Slovenija letos zabeležila skrčenje obsega bruto domačega proizvoda za štiri odstotke, so se zadeve tako drastično spremenile, da ne more veljati noben del proračuna več, je stališče poslanske skupine SDS do predlaganega rebalansa predstavil Andrej Vizjak.

Medtem ko se z rebalansom zmanjšujejo sredstva urada predsednika vlade in DZ, pa si druge državne službe zvišujejo plače in materialne stroške, je opozoril Bogdan Barovič (SNS). "Če varčujemo, varčujemo vsi," je opozoril.

Da rebalans ni varčevalen, je opozoril tudi Radovan Žerjav (SLS). Zato je zadovoljen, da bo vlada kmalu pripravila že nov rebalans, ki naj prinese rigorozno varčevanje na področju javne porabe in na tej osnovi pomoč gospodarstvu. Doslej sprejete ukrepe za blažitev posledic gospodarske krize in spodbujanje gospodarstva v poslanski skupini SLS ocenjujejo za premalo pogumne in učinkovite. Poleg tega gredo vse predvidene investicije na račun zadolževanja.

'Rebalans je nujen'

Nasprotno se poslanski skupini LDS zdi obravnavani rebalans ustrezen odgovor na težave s katerimi se soočamo. Takšen rebalans bi bil potreben, tudi če ne bi bilo krize, je ocenil Borut Sajovic. V poslanski skupini SD predlagajo, naj ta rebalans sprejmejo in se pripravijo na sprejemanje že novega, novim okoliščinam prilagojenega rebalansa.

V poslanski skupini Zares so kritični do prejšnje vlade, ki v času konjunkture ni varčevala in tudi ni ničesar privarčevala. Še več, spodbujala je zadolževanje in nerazumne investicije, je dejala Cvetka Zalokar Oražem. Glede na spremenjene gospodarske razmere je rebalans vsekakor nujen in boljši od veljavnega proračuna, je menila ter dodala, da je sedanja vlada ob nastopu mandata poleg prazne blagajne dobila celo vrsto zakonskih obveznosti, za katere je morala najti sredstva.

V poslanski skupini DeSUS so zadovoljni, da se z rebalansom sredstva za gospodarstvo povečujejo na vseh ravneh, prav tako jih veseli, da je vlada pokazala posluh za študente, okoljsko problematiko ter vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti. Razočarani pa so – kot je dejal Franc Žnidaršič – glede t. i. draginjskega dodatka za upokojence, saj so pričakovali, da ga bo vlada vključila v svoj program za leto 2009.

Na radikalne ukrepe napovedujejo radikalen odziv

Medtem ko se plače v javnem sektorju povečujejo za več kot šest odstotkov, pa v zasebnem sektorju trenutno rastejo po 0,1-odstotni stopnji. Takšna dinamika ni javnofinančno vzdržna, je ocenil Pahor. Ministrica Irma Pavlinič Krebs je tako že našla 53 milijonov evrov, saj je ugotovila, da je kar nekaj 1000 javnih uslužbencev po novem plačnem sistemu dodeljeno na mesta, za katera niso kvalificirani.

Sindikat državnih organov Slovenije pa je premierju sporočil, da je način poseganja v plače zaposlenih v javnem sektorju "nesprejemljiv in ga odklanjamo". Kot je v sporočilu premierju zapisal sekretar republiškega odbora sindikata Drago Ščernjavič, so želeli na Umarju pridobiti najnovejšo spomladansko napoved urada, na podlagi katere je premier v torek napovedal, da bo vlada izvedla radikalne ukrepe, vendar jim je bilo pojasnjeno, da bo napoved narejena šele čez štirinajst dni. Glede na to v sindikatu Pahorja sprašujejo, na podlagi katerih podatkov in dejstev s tako lahkoto napoveduje poseganje v plače v javnem sektorju. "Če bodo vaši napovedani ukrepi radikalni, lahko pričakujete, da bo tudi odziv v Sindikatu državnih organov Slovenije, pa najbrž tudi v drugih sindikatih, radikalen," so napovedali. Ščernjavič je napovedal tudi možnost referenduma zoper tovrstne zakone, ki jih predlaga Pahorjeva vlada. "Naj znižajo vsa javna naročila za 10 procentov, pa bodo v roku pol leta privarčevali 350 milijonov evrov," je za POP TV povedal Ščernjavič.

Križanič: Ves denar od obveznic za razbijanje posojilnega krča

Slovenija ima zdaj na voljo 2,5 milijarde evrov, ki jih bo namenila razbijanju posojilnega krča in nadomeščanju tistih sredstev, ki so jih prej banke lahko svobodno pridobivale na trgu, je današnjo izdajo nove državne obveznice komentiral finančni minister Franc Križanič.

Kot so pozno popoldne sporočili s finančnega ministrstva, je Slovenija danes izdala novo referenčno obveznico z ročnostjo petih let v višini 1,5 milijarde evrov. Datum zapadlosti obveznice z oznako RS65, katere izdajo so vodile Abanka Vipa, BNP Paribas, Deutsche Bank in Dresdner Kleinwort, je 2. april 2014.

Posojilni krč je sicer razbit, zdaj je vprašanje strukture in ročnosti. "S tem se zdaj ukvarjamo, namreč da bi zagotovili, da bi banke tudi na daljši rok in bistveno širšemu naboru zainteresiranih podjetij in tudi gospodinjstev lahko normalno posojale," je dejal Križanič.

Nova državna obveznica se je tako pridružila eno milijardo evrov vredni obveznici, ki jo je Slovenija izdala konec januarja. "Nič od tega ni bilo porabljenega za pokrivanje primanjkljaja," je poudaril Križanič ter dodal, da bo država celoten znesek od prodaje obeh obveznic namenila za razbijanje posojilnega krča.