Pobudo, podprto z nekaj več kot tisoč podpisi, je vložila Elena Pečarič, predsednica Društva za teorijo in kulturo hendikepa - YHD. Pečaričeva je ob včerajšnji vložitvi pobude poudarila, da jo vlaga kot posameznica, predlagano referendumsko vprašanje pa ostaja enako kot pri prvi pobudi za referendum o omenjenem zakonu, ki jo je YHD neuspešno sprožilo pred letošnjim poletjem.
Pahor je tako zavrnil rok za začetek zbiranja potrebnih podpisov volilk in volilcev za zahtevo za razpis referenduma. Po njegovem naj bi bilo vnovično zbiranje podpisov o istem vprašanju zloraba referendumske pobude. Volilke in volilci so že imeli možnost zbiranja podpisov za isto referendumsko vprašanje, pa se za dovolj veliko podporo niso odločili. Če bi pustili, da se referendumske pobude vlagajo znova in znova, pravi Pahor, bi majhna interesna skupina teoretično lahko blokirala zakonodajni postopek, kar pa ni namen instituta referenduma.
Kljub zavrnitvi tokratne pobude pa je Pahor poudaril, da ostaja pobudniku možnost, da pozneje, če bo zakon sprejet, vloži pobudo za naknadni zakonodajni referendum glede istega zakona. V tem primeru bi se volivci izjasnili šele po sprejemu zakona, pri čemer pa tudi naknadne referendumske pobude ni mogoče ponavljati. Iz tega je, kot je v mnenju zapisala parlamentarna zakonodajno-pravna služba, dodatno razvidno, da je splošni absolutni zadržek glede ponavljanja vsebinsko identičnih predhodnih referendumskih pobud oziroma zahtev utemeljen, saj se s tem ne omejuje pravice državljanov do referendumske iniciative.
O invalidih tudi v DZ
V okviru drugega branja so poslanci predstavili stališča ter se opredelili do posameznih členov vladnega zakona o invalidskih organizacijah, s katerim naj bi uredili status, področje delovanja, financiranje in lastnino invalidskih organizacij.
V imenu predlagatelja je vladne rešitve uvodoma predstavil minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski. Ob tem je pojasnil, da je besedilo predloga zakona za drugo obravnavo precej drugačno, kot je bilo v prvem branju. Tako so definicijo invalida vezali na mednarodno klasifikacijo invalidnosti, zagotovili odprtost in enakopravnost pri nastajanju novih invalidskih organizacijah ter določili pogoje, kriterije in način pridobitve statusa invalidske organizacije kot društva, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva. Določili so tudi možnost organiziranja invalidskih organizacij in izvajanje programov v njih, ki niso utemeljeni na značilnost invalidnosti, po posameznih funkcionalnih okvarah. Pridobitev statusa invalidske organizacije ni vezana na vrsto, ampak na skupino invalidov, ki imajo skupen interes, priznanje reprezentativnosti pa na zadosten odstotek invalidov z enako vrsto invalidnosti oziroma različno vrsto invalidnosti, vendar z enakim ali družbenim statusom. Poleg tega so predvideli možnost povezovanja vseh invalidskih organizacij, ki delujejo na državni ravni v nacionalni svet invalidskih organizacij.
Minister Dimovski je zagotovil, da je bilo zakonsko besedilo pred drugo obravnavo zelo široko usklajevano z večino invalidskih organizacij in z vsemi, ki so imeli pripombe, tako da bi bilo besedilo predloga čim boljše. "Seveda se prav vseh pripomb ni dalo upoštevati," je še dejal.
Ob predstavitvi stališč poslanskih skupin so podporo zakonskemu besedilu izrazili v treh koalicijskih strankah LDS, ZLSD in SLS. Danica Simšič (ZLSD) je sicer opozorila, da gre "za zakon, ki nedvomno sodi med tiste, ki jih označuje dolgotrajna parlamentarna procedura".
Ljubo Germič (LDS) je dejal, da zakon "ne more in ne bo" uredil vseh odprtih vprašanj in težav s tega področja, temveč bodo padla pod domeno drugih zakonov, ki jih je še treba v najkrajšem možnem času sprejeti na tem področju. Sicer pa je v predlaganem zakonu potrebno popraviti vse dvoumnosti, ki bi lahko omogočale napačne interpretacije in manipulacije. Zato so v poslanski skupini LDS skupaj s poslansko skupino ZLSD vložili nekaj amandmajev, s katerimi naj bi uredili sporne točke tega zakona ter onemogočili manipulacijo v zvezi z reprezentativnostjo.
Tudi Stanislav Brenčič (SLS) je dejal, da v tej koalicijski poslanski skupini podpirajo namen in koncept predloga zakona. Normativna ureditev področja sistema invalidskega organiziranja in tudi financiranja je po njegovem mnenju nujna potrebna zaradi več tehtnih vzrokov in kot taka dobrodošla za nadaljnji razvoj invalidskega varstva v Sloveniji.
Opozicijski poslanec France Cukjati (SDS) pa je v nasprotju s koalicijskimi strankami menil, da invalidska problematika še ni ustrezno rešena. Reševanja tega vprašanja pa bi se morali lotiti celostno. Društvom s področja invalidnosti namreč ne bo zagotovil takšnih pogojev dela, da bi ta lahko nemoteno delovala.
Poleg tega ne odklanja ovir ter ne omogoča vključevanje v javno življenje in v dialog z državo na takšen način, da med samimi invalidskimi organizacijami ne bi prihajalo do konfliktov. Ena osnovnih napak zakona je, da naj bi se v posamezno invalidsko organizacijo vključili invalidi z enako medicinsko diagnozo oziroma z enako vrsto invalidnosti ali pa invalidi z različno vrsto invalidnosti, vendar z enakim družbenim statusom invalidnosti. "Takšna segregacija invalidov je v zahodnih demokracijah že davno preživeta," je opozoril Cukjati.
Tudi Janez Drobnič je v imenu NSi opozoril na možno ustvarjanje "segregacije" med invalidi. Zagovorniki zakona sicer razlagajo kot ključni problem integracijo, vendar pa bo ta zakon imel za posledico "segregacijo in stigmo".
