Pahor zaključil prvi del posvetovanj za mesto ustavnega sodnika

Na podlagi presoje kandidatur in mnenj vodij poslanskih skupin bo predsednik republike Borut Pahor predvidoma v naslednjem tednu opravil še en krog pogovorov, da bi ugotovil, ali kateri od kandidatov oziroma kandidatk uživa zadostno podporo za izvolitev. 

Predlog kandidature bo posredoval v Državni zbor predvidoma v času, ki bo omogočil izvolitev sodnika ustavnega sodišča na junijskem zasedanju Državnega zbora, so sporočili iz Urada predsednika Republike Slovenije. 

Koga podpirajo poslanske skupine? Najbolje kaže Barbari Zobec in Andražu Teršku

Tudi današnje izjave vodij poslanskih skupin po pogovorih s predsednikom republike so pokazale, da so njihove preference različne.

V DeSUS so tako pri Pahorju izpostavili ožjo skupino posameznikov, ki so jih pripravljeni podpreti, a imen javnosti še ne razkrivajo. V poslanski skupini so se pripravljeni pogovarjati tudi o drugih možnih kandidatih, da bi v DZ lahko dosegli potrebno podporo za izvolitev, je po pogovoru pri Pahorju v izjavi novinarjem povedal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša.

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je predsednika republike danes obvestila o tem, da SAB za kandidata za ustavnega sodnika podpira Branka Koržeta. Pri tej odločitvi jih je vodilo, da je njegova specializacija gospodarsko pravo, kar bi bilo po njihovem mnenju ustrezno.

Glede na to, da je sedaj precej "mlada" sestava ustavnega sodišča, je za SAB tudi pomembno, da je Korže starejša oseba, z več življenjskimi izkušnjami in bi tudi po tej plati lahko ustrezno dopolnil obstoječo sestavo ustavnega sodišča.

Pahor je Kociprovo sicer obvestil o predlogih drugih poslanskih skupin. Najbolje kaže Barbari Zobec in Andražu Teršku. SAB je pripravljena razmisliti tudi o kandidatu, ki bi lahko prejel ustrezno večino v DZ, in sicer Teršku, je povedala Kociprova.

Vodje poslanskih skupin so se izrekli tudi o možnih spremembah volilnega sistema, saj zadnji poskus v DZ ni uspel. Za SAB je še vedno najbolj zaželena sprememba ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu, za katero je sicer v DZ zmanjkalo zelo malo glasov, je spomnila Kociprova. Po njenem mnenju bi veljalo še enkrat poskusiti, sicer pa bi razmislili tudi o prilagoditvi velikosti volilnih okrajev.

Kot je razumela Pahorja, bo tudi sam začel aktivnosti, da preveri, ali je ustrezna večina za te spremembe, s katerimi bi uresničili ustavno odločbo. Trenutno pa se v DZ v zvezi s tem po besedah Kociprove nič ne dogaja.

V SNS bodo podprli Terška, je povedal prvak stranke Zmago Jelinčič: "Sodimo, da je konsistenten človek, veliko znanja ima, mlad je in nevtralen. Strokovnost pa sploh ni vprašljiva." Če bodo drugi predlogi, se bodo pač odločali o njih, je dodal. Glede možnosti sprememb volilnega sistema pa je Jelinčič poudaril, da so v njihovi poslanski skupini še vedno zastopniki odprave volilnih okrajev.

Predstavnik narodnih skupnosti Felice Žiža je na posvetu s Pahorjem izpostavil, da bi lahko podprli več kandidatov oziroma najmanj štiri, vendar o konkretnih imenih ni bilo govora. Kot je dodal Žiža, si bodo vzeli še čas za razmislek in videli, koga bo predsednik republike predlagal, je pa skoraj prepričan, da se bodo uspeli uskladiti s predsednikovimi predlogi.

Na sredinem posvetovanju so sicer poslanci izpostavili predvsem kandidaturi Terška in Zobčeve. Edino kandidatko podpirajo v SDS, kot sprejemljivo so jo ocenili tudi v NSi. Medtem so v LMŠ in Levici napovedali podporo Teršku. Poleg njiju so kandidati še Korže, Anže Erbežnik, Rok Svetlič, Marko Starman in Janez Pogorelc.

Predsednik republike je na posvetovanjih vodje poslanskih skupin dodatno obvestil, da razmišlja, da bi v skladu s 224. členom poslovnika Državnega zbora v juniju nagovoril poslance o nujnosti sprejema sprememb volilnega sistema do konca letošnjega leta, ki ga je naložilo ustavno sodišče s svojo ustavno odločbo, so še sporočili iz urada predsednika.