Za učinkovito, požrtvovalno in junaško izvedeno akcijo "Razminiranje 1991–1994" je častni znak svobode RS prejela skupina za razminiranje iz Teritorialne obrambe in civilne zaščite 1991–1994.
Kot so v obrazložitvi zapisali v predsednikovem uradu, je bila zmaga v vojni za Slovenijo potrditev pravičnega boja in dejanj, utemeljenih s pravico do obrambe pred agresijo, vendar z zmago in prevzemom popolne suverenosti nad ozemljem Slovenije posledice vojne niso bile odpravljene. Pred 25 leti je bilo uspešno končano razminiranje vojaških objektov. Agresorska vojska je med desetdnevno vojno in tudi po njej postavljala številne mine v vojaških objektih ali okoli njih. "Miniranje je bilo nestrokovno, v nasprotju s pravili. Zapisniki o miniranjih so bili pripravljeni pomanjkljivo, včasih tudi namenoma napačno. Zaradi minskih polj in posameznih min je bilo več smrtnih žrtev in še večje število poškodovanih. V takšnih razmerah je skupina posameznikov, vsi so bili prostovoljci, pripadniki Teritorialne obrambe in civilne zaščite, nesebično, požrtvovalno in junaško izvedla akcijo 'Razminiranje 1991–1994'. Kljub nevarnosti in ogrožanju svojega življenja ali zdravja so razminirali številne objekte, ki jih je v letu 1991 prevzela Teritorialna obramba. Pregledanih je bilo 67 vojaških objektov, od tega jih je bilo treba razminirati 24. Skupina je v dveh akcijah našla, razminirala in izkopala 572 min. Žal je v akciji pripadnik skupine Leon Pilinger ob eksploziji mine utrpel težke poškodbe. Uspešnost akcije potrjuje dejstvo, da po končanem razminiranju 30. junija 1994 na območjih, ki so bila pregledana in razminirana, ni bilo najdeno nobeno nevarno eksplozivno telo več," so pojasnili in dodali, da so bili pripadniki skupine posamezniki, ki so s svojimi hrabrimi dejanji rešili marsikatero življenje, celotni narod pa so opogumili in ozavestili, da smo sposobni v najbolj nevarnih situacijah s požrtvovalnostjo in strokovnostjo odpraviti vsake, tudi najbolj zahtevne in nevarne težave.
Red za zasluge državni enoti civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi
Za dolgoletno uspešno uničevanje neeksplodiranih bojnih sredstev pa je predsednik z redom za zasluge na vojaškem oz. varnostnem področju odlikoval državno enoto civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
V Sloveniji namreč prebivalci skoraj vsak dan naletijo na eksplozivne ostanke vojn oziroma neeksplodirana ubojna sredstva. Odstranjevanje in uničevanje teh sredstev pa sta naloga zaščite, reševanja in pomoči, ki ju izvaja državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi pod okriljem civilne zaščite. V okviru enote deluje 33 pripadnikov, ki so usposobljeni in izurjeni za prepoznavo, odstranjevanje in uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. Vsi so prostovoljci, s čimer se uvrščajo v skupino ljudi, katerih poslanstvo je pomagati državljanom ter zaščititi njihova življenja in njihovo premoženje.
V Sloveniji so iz časov vojn prejšnjega stoletja še vedno neznane količine neeksplodiranih sredstev, ki ogrožajo prebivalstvo. Pripadniki državne enote v povprečju dnevno izvedejo vsaj eno intervencijo, samo v zadnjih petnajstih letih so opravili več kot 6000 intervencij in se spoprijeli z okrog 100.000 kosi neeksplodiranih sredstev skupne teže več kakor 120.000 kilogramov. "Čeprav so pripadniki enote v zadnjih letih izvedli nekaj odmevnih akcij uničevanja predvsem letalskih bomb v morju ali bližini naselij, je njihovo delo večinoma neopazno. Vsakodnevna nevarnost in tveganje lastnega življenja ali zdravja v korist splošnega dobrega pripadnike enote uvršča med prave junake naše družbe. Priznanje zdajšnji sestavi državne enote pa je tudi priznanje več kot sto pripadnikom, ki so v preteklih desetletjih zavzeto in požrtvovalno uničevali posledice vojn, zaradi katerih je bilo v Sloveniji več tisoč žrtev. Koliko življenj je bilo rešenih zaradi junakov, ki danes prejemajo državno priznanje, ostaja neocenjeno, a neprecenljivo," so zapisali v predsednikov uradu.
Častni znak svobode RS skupini za razminiranje iz Teritorialne obrambe in civilne zaščite 1991–1994
Zadnje odlikovanje za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije pa prejmejo pripadniki postaje mejne policije Holmec. Ti so prejemniki listine o sodelovanju v enoti, ki je bila leta 1992 odlikovana s srebrnim častnim znakom svobode RS.
Pripadniki Postaje mejne policije Holmec so v času agresije jugoslovanske armade s svojim junaštvom, osebno hrabrostjo in požrtvovalnostjo bistveno prispevali k obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije. Kot so zapisali v predsednikovem uradu, so se v času agresije vsi do zadnjega borili in kljub porušenju objekta, požaru, ranjenim in mrtvim uspešno premagali sovražno silo. "Več ur so ob močnem ognju iz pehotnega in težkega orožja vztrajali v porušenem in gorečem objektu ter ga tudi uspešno ubranili. Njihov prispevek k obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije je eden največjih na ozemlju RS v času agresije na našo državo. Pri obrambi sta dva pripadnika policije izgubila življenje, več jih je bilo težje in lažje ranjenih. Ti pripadniki so leta 1992 na podlagi ukaza Predsedstva RS prejeli Častni znak svobode RS."
Predsednik Pahor je sprejel odločitev, da listino o sodelovanju v enoti, ki je bila 19. oktobra 1992 odlikovana s srebrnim častnim znakom svobode RS, prejmejo tedanji pripadniki Postaje mejne policije Holmec in posamezniki, ki so z njimi sodelovali ter opravili častno dolžnost obrambe domovine pri obrambi mejnega prehoda Holmec.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.