Pahor na kritike: Vrnitev vojakov ni škodila našemu ugledu

"Sredi preteklega tedna in danes podpiram odločitev, da misija Slovenske vojske v Iraku ostaja. Prav tako sem še vedno prepričan, da je bila odločitev o predčasni vrnitvi prejšnjega kontingenta Slovenske vojske iz Erbila v kontekstu vseh okoliščin pravilna," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik države Borut Pahor, na katerega so se zaradi (pre)nagle odločitve, ki niti ni bila v njegovi pristojnosti, v preteklih dneh zgrnile kritike o notranjepolitičnih ciljih in samopromociji.

Pahor odločitev utemeljuje z besedami, da niso bili izpolnjeni pogoji, da bi vojaki opravljali svojo misijo – urjenje kurdistanskih varnostnih sil –, in ocenjuje, da predčasna vrnitev vojakov ni škodila ugledu Slovenske vojske in Slovenije pri zaveznikih.

"Kot nekdanji predsednik vlade in zdaj predsednik republike ter poveljnik obrambnih sil sem moral v skupno več kot desetih letih sprejeti odločitve ali dati mnenja o ukrepanju vojakov na naših misijah, če je prišlo do spremembe varnostnih razmer ali drugih okoliščin. Nikoli nisem sprejel odločitve o umiku, če je šlo samo za običajno in predvidljivo poslabšanje varnostnih razmer," je pojasnil.

Spomnil je na leto 2010, ko je kot premier glede navzočnosti slovenskih vojakov v Afganistanu izjavil, da tudi in še zlasti v primeru naše žrtve zaveznikov ne bomo zapustili. "Kot sem rekel: Bo težko, ampak bomo znali povedati, zakaj smo tam in zakaj smo pripravljeni sprejeti tudi takšno tveganje."

Očitki o populizmu in samopromociji

Spomnimo. V noči, ko je Iran napadel dve ameriški oporišči v Iraku, tudi bazo v Erbilu, je v okviru Globalne koalicije proti Daešu delovalo tudi šest pripadnikov Slovenske vojske. Nekaj ur po napadu, v zgodnjih jutranjih urah, sta se preko videokonference z vojaki pogovarjala obrambni minister Karl Erjavec in predsednik Pahor. Sledila je tudi tiskovna konferenca Erjavca in načelnice generalštaba Slovenske vojske Alenke Ermenc glede načrtovanega začasnega umika. Ta naj bi sprva potekal skupaj z nemško vojsko, slednja pa se je nato odločila, da v Iraku ostaja, zato so se slovenski vojaki domov vrnili s falconom.

V uradu predsednika so pojasnili, da so s prvo hitro objavo videokonference javnosti želeli le čim prej sporočiti, da je slovenska šesterica varna. Vse odločitve in iz ure v uro drugačen način umika pa da je vlekel Erjavec oziroma vlada. Pri čemer je bil umik iz Iraka od točke napada na Erbil tudi intimna opcija in interes Pahorja.

Po mnenju upokojenega kontraadmirala Renata Petriča se je to izkazalo za "čisti populizem". "Predsednik države ima kot vrhovni poveljnik predvsem predstavitveno vlogo, nima pa nikakršne funkcije poveljevanja. Vskočil je v prazen prostor, ki ga ni pokrila vlada."

"Izkazalo se je, da je Slovenija pravzaprav edina država iz zavezništva, ki je ta korak naredila v neki paniki, v neki naglici. Bolj notranjepolitični situaciji kot dejanski potrebi," pa je dejal nekdanji obrambni minister Aleš Hojs, ki je prepričan, da si je Pahor gotovo zaželel tudi nekaj medijske popularnosti.

Tudi premier Marjan Šarec je tedaj zapisal, da je "medijski pomp zadnje, kar smo si želeli". "Žal so nekateri izkušenejši politiki to popolnoma zanemarili in izvedli vse na očeh javnosti."

Pahor upa, da se bodo vojaki lahko čim prej vrnili v Irak

Medtem je Pahor v današnjem sporočilu zapisal še, da upa, da bodo do konca meseca vzpostavljeni pogoji, da se bo nov kontingent Slovenske vojske tja vrnil in nadaljeval svoje delo.

"Upam, da se varnostne razmere ne bodo samo umirile, temveč bodo tudi dovolj predvidljive," je zapisal in dodal, da razume, da države napotujejo svoje vojske na nemirna območja sveta. "Vendar imamo vselej pravico preudarno razsojati, ali je misija sorazmerna z varnostnimi okoliščinami in legitimnostjo operacij."

Izrazil je upanje, da iraška vlada ne bo sprejela stališča iraškega parlamenta, ki zavrača navzočnost tujih vojska na iraškem ozemlju. "Je pa treba imeti pred očmi, da je tako stališče iraški parlament po napadu ameriških sil na generala Sulejmanija sprejel in da ga ne smemo prezreti."

Pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske je predsednik sporočil, da si na mestu vrhovnega poveljnika ne zaslužijo nekoga, ki bi na ramenih njihovih življenj razkazoval svoj politični pogum. "Po svoje sem vesel, da je v javnem mnenju prisotno stališče, da se ne smemo umikati prezgodaj in brezglavo. Če želimo še naprej kot članica Nata in zaveznica v svetu opravljati mirovne misije, je tako stališče javnosti zelo dragoceno. Hkrati pa moramo tudi razumeti, da se javno mnenje zelo hitro spremeni, ko pride do dejanskih žrtev," je še zapisal.

V 20 letih, kar Slovenija sodeluje v mednarodnih misijah, tudi zaradi preudarnih odločitev vsakokratnih slovenskih oblasti, pri opravljanju naših misij po svetu ni bilo nobene žrtve, je še poudaril. "Ne smemo pa prazno upati, da bo vedno tako. Nekoč bo žal drugače. Takrat bo zelo pomembno, da bo lahko predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil ob izreku sožalja soprogi, hčeri ali mami težkega srca, a prepričljivo odgovoril – zakaj."