Pahor: Več stvari nas povezuje, kot ločuje

"Najpomembnejše je, da se poslušamo, slišimo in upoštevamo. Tudi to, da se spoštujemo. Za prihodnost naše skupnosti je odločilno, da lahko vsak pove svoje stališče. To pravico ima vsak in ta mu ne more biti kratena, niti ko gre za razmere, ki smo jim danes priča," je dejal.

V demokratični politični kulturi gre po besedah Pahorja za to, da poskušamo med različnimi stališči iskati skupne značilnosti in stvari, ki nas povezujejo. "Drugače ne bi bili skupnost. Več stvari nas povezuje, kot ločuje," je dejal.

Ocenil je, da smo Slovenci zlasti v času druge svetovne vojne prestali veliko preizkušenj. Po njegovih besedah je zato pomembno, da si kot skupnost prisluhnemo ne glede na razlike in da se odzivamo na nevarnosti, kot so vojna in vojne grozote. Spomnil je tudi na leto 1991, ko je Slovenija iz osamosvojitvene vojne izšla kot zmagovalka, kar je pripisal medsebojni povezanosti.

Poudaril je pomen slovenskega partizanskega gibanja v času druge svetovne vojne. "Takrat se je velika večina domoljubov, pogumnih ljudi, vizionarsko postavila za svobodo slovenskega naroda. Ustanovila je partizansko gibanje, ki je skupaj z zavezniškimi silami in s pomočjo mednarodne skupnosti Slovenijo tudi osvobodilo. Nihče nima pravice pozabiti, da je slovensko partizansko gibanje samo in z zavezniki prispevalo za to državo. Brez njega slovenski narod ne bi bil svoboden in brez njega ne bi bil potegnjen zgodovinski lok, ki je omogočil slovensko državnost," je opozoril.

Podaril je, da si za več sožitja prizadeva predvsem zato, ker ocenjuje, da je mogoče živeti tudi z različnimi pogledi na polpreteklo zgodovino, "a hkrati živeti drug z drugim in ne drug mimo drugega". "Za to mi gre pri spravi, da kljub različnim pogledom živimo skupaj kot skupnost, ki se spoštuje, ki je sposobna v demokratičnem dialogu najti rešitve za vse svoje težave," je pojasnil.

Po njegovem prepričanju smo na podlagi zgodovinskih izkušenj Slovenci sposobni rešiti vsa vprašanja, a je pri tem opozoril tudi na moč besede. "Dostikrat se mnogo hudega začne z besedo. Beseda naj bo mirna, jasna in odločna, vendar vedno spoštljiva in nikoli sovražna. Nihče od nas nima pravice zato, ker ceni svoje stališče, izločiti tistega, ki ima drugačno," je dejal.

Državljane je skupaj s Pahorjem nagovoril tudi predsednik ZZB NOB Marijan Križman, ki je opozoril na pomen partizanskega gibanja. "Partizanski boj je prinesel mir, svobodo in solidarnost, prinesel pa je tudi podlago za ustanovitev države, v kateri danes živimo in ki se ji bomo posvetili čez dober mesec dni, ko bomo proslavili 30-letnico Slovenije," je dejal.

Kritičen je bil do vlade, ker njihovih predstavnikov ni povabila na popoldansko državno slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju na Mali gori. "Bolj zares kot za šalo – nekateri člani te vlade izključujejo druge, ko vladajo, in izključujejo sebe, ko vladajo drugim. Tako ne bomo nikoli prišli do pomiritve," je opozoril.

Glede sprave pa je dejal: "Sprava ne more biti napisana tako, da izenačujemo domobrance in partizane, da ločujemo partizane in komuniste, da zmanjšujemo pomen partizanskega boja ter da poskušamo uravnotežiti z domobranci vse tisto, kar se je v 2. svetovni vojni zgodilo, in s tem zmanjšati pomen."

Še pred nagovorom je Pahor skupaj s Križmanom položil venec k spomeniku OF v Rožni dolini. Predstavniki ZZB NOB pa so zjutraj položili venec pri grobnici narodnih herojev v parku ob DZ.