Pahor v ZN: Vsi večji izzivi so globalni in jih lahko rešimo le skupaj

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki se udeležuje visokih dogodkov in splošne razprave 76. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN), se je danes v New Yorku sestal z generalnim sekretarjem OZN Antóniom Guterresom. Predsednik Pahor je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da letos Generalna skupščina ponovno poteka v živo. 

Predsednik Pahor in generalni sekretar Guterres sta spregovorila o nekaterih aktualnih globalnih vprašanjih, med drugim o boju proti podnebnim spremembam in spopadanju s pandemijo covid-19, njenimi zdravstvenimi vidiki in ekonomskimi posledicami. Predsednik Pahor je potrdil polno zavezanost Slovenije multilateralizmu in pripravljenost še naprej tesno sodelovati z OZN - vsi ti veliki problemi so globalni, je dejal, in rešimo jih lahko le skupaj.

Splošna razprava poteka pod naslovom "Graditi odpornost z upanjem – okrevanje po covidu-19, obnova trajnosti, odziv na potrebe planeta, spoštovanje pravic ljudi in oživitev Združenih narodov". Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je uvodoma dejal, da je svet na robu prepada in gre v napačno smer, vendar je ohranil upanje na pravočasno mobilizacijo sveta za rešitve v pravo smer.

Pahor je v svojem govoru poudaril, da so skoraj vsi izzivi, s katerimi se soočamo, globalni in jih lahko rešimo le s sodelovanjem. Pozval je k razpravi in dialogu – predvsem s tistimi, ki imajo drugačno mnenje. "Kultura dialoga je nevarno nazadovala s široko razpredenim nestrpnim, žaljivim in izključujočim ter sovražnim govorom. Gre za umetnost poslušanja in pogovarjanja," je dejal in pozval, da moramo narediti vse, kar je v naši moči, da ohranimo spoštovanje in upoštevanje različnih mnenj. 

Izpostavil je tri glavne teme – pandemijo covida-19, podnebne spremembe ter mir in varnost. 

Pandemija: Izziv, ki je razdelil našo družbo

Po njegovih besedah se je pandemija covida-19 izkazala za zahteven izziv, ki je razdelil našo družbo. Ob tej priložnosti je vsem, ki so trpeli, izrekel sožalje, in izrazil spoštovanje vsem junakom – zdravstvenim delavcem in negovalcem, znanstvenikom, učiteljem in mladim generacijam, ki so imele omejen dostop do izobraževanja.  

Znanost je po njegovih besedah znova pokazala svojo odločilno vlogo. "Ponosno lahko povem, da je moja država mednarodni pobudi za pravično porazdelitev cepiv proti covidu-19 Covax letos in prihodnje leto skupno namenila 500.000 evrov, naš delež podarjenih cepiv, merjenih na prebivalca, pa je med najvišjimi." 

Podnebne spremembe: Poročilo IPCC je 'zadnji in nujni poziv k ukrepanju'

Glede podnebnih sprememb je Pahor dejal, da je nedavno poročilo Mednarodne komisije za podnebne spremembe (IPCC) izjemno zaskrbljujoče: "Jasno je, da je okolje v slabšem stanju od pričakovanega!"

Zagotovil je, da je Slovenija kot predsednica Svetu EU pred pričetkom in med COP26 zavezana cilju podnebno nevtralne Evropske unije do leta 2050. Za uresničitev ciljev Pariškega podnebnega sporazuma je po njegovih besedah nujno, da nadaljujemo z blažitvijo učinkov podnebnih sprememb, prilagajanjem in njihovim financiranjem. "Poročilo IPCC je pravzaprav zadnji nujni poziv k našim takojšnjim podnebnim ukrepom, zato moramo bolj kot kdaj koli prej poslušati znanstvenike in strokovnjake. Od njih se lahko učimo in sklepamo boljše!" 

Po njegovih besedah se moramo zavezati k doseganju podnebne nevtralnosti z reformami in naložbami na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije, trajnostne mobilnosti in krožnih poslovnih modelov. "Slovenija je država z dolgoletno tradicijo celostnega upravljanja vodnih virov in čezmejnega sodelovanja na področju voda. Še naprej bomo ozaveščali razumevanje o medsebojni povezanosti vode in podnebnih sprememb ter pomenu vode za mednarodni mir in varnost," je zagotovil. 

Podnebne spremembe vplivajo tudi na varnost hrane in prvič v sodobni zgodovini je lakota v eni državi – Madagaskarju – pripisana le podnebnim spremembam. Slovenija je po Pahorjevih besedah od leta 2014 podvojila svoje prispevke za varnost prehrane. Med drugim pomaga zagotoviti hrano in vodo otrokom in drugim ranljivim skupinam na Madagaskarju skozi program Akamasoa, ki ga je ustanovil pater Pedro Opeka. "Izjemen primer boja proti revščini, ki je zadnjih 30 let spremenil življenje več tisoč revnim, ki so nekoč živeli na odlagališčih smeti," je dejal. 

Boj proti revščini mora iti dlje od humanitarne pomoči s pospešitvijo tranzicije v trajnostne in odporne prehranske sisteme. Pahor verjame, da lahko pri zmanjšanju posledic podnebnih sprememb, podpori trajnostnega kmetijstva, uvedbi pametne mobilnosti, boljši izobrazbi in učinkovitejšem izkoriščanju virov pomagajo nove tehnologije. Zato je skupaj z generalno direktorico Unesca Audrey Azoulay marca v Ljubljani odprl Mednarodni raziskovalni center o umetni inteligenci. "Pandemija je povečala našo odvisnost od digitalnega prostora, obenem pa razkrila ranljivosti do širitve sovražnega govora. Pomembno se je zavedati, da temeljne svoboščine veljajo tako na spletu kot izven njega," je dejal.

Mir in varnost: Pandemija je še poslabšala položaj najbolj ranljivih

Glede miru in varnosti pa je Pahor poudaril, da je odvisnost od digitalnega prostora razkrila tudi našo ranljivost za varnostne grožnje in kibernetske napade. Poudaril je obseg škode, ki jo takšni napadi povzročijo ključni infrastrukturi, gospodarstvu, družbi in celo človeškim življenjem. "Narava spopadov se je razširila. Da bi omogočili mir in varnost na vseh področjih, bi se morali skupaj in učinkoviteje odzivati ​​na različne krize, ki presegajo zmogljivosti posameznih držav," je prepričan.

Pandemija covida-19 je še poslabšala položaj najbolj ranljivih članov naše družbe, je opozoril. "V številnih družbah opažamo krčenje prostora za svobodo izražanja. Polno uveljavljanje človekovih pravic mora biti sestavni del našega okrevanja. Razmere v Afganistanu so razkrile krhkost sistema človekovih pravic. Ne pozabimo, da so pravice žensk in otrok ter pravice različnih manjšin univerzalne človekove pravice." 

Pahor je svoj govor sklenil s pozivom k sodelovanju, promociji dialoga in mirnega reševanja sporov. "Gre za učinkovit multilateralizem, ki ga Slovenija ognjevito zagovarja. Zato, še enkrat – sodelujmo!" je pozval. 

Pahor se je nato sestal med drugim še z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in generalnim sekretarjem ZN Guterresom. S tem končuje obisk v New Yorku, enako tudi zunanji minister Anže Logar, ki je spremljal predsednika in je imel svoj program.