Predsednik Borut Pahor se je danes udeležil uradnega odprtja foruma, ki bo trajal do 13. marca. Ob začetku foruma sta udeležence nagovorila turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in minister za zunanje zadeve Mevlüt Cavusoglu, so sporočili iz urada slovenskega predsednika.
Po odprtju je slovenski predsednik nastopil na osrednjem panelu letošnjega foruma z naslovom Cena miru ali strošek vojne. V razpravi so ob Pahorju sodelovali generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, predsednik Nigra Mohamed Bazoum in ukrajinski premier Denis Šmigal, ki se je razprave udeležil na daljavo.
Pahor je v razpravi dejal, da povsem soglaša s stališči generalnega sekretarja Nata glede vloge zavezništva pri odgovoru na agresijo Rusije na Ukrajino. "Zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino ni prava rešitev, saj za to ni pravne podlage in bi bilo politično škodljivo," je dodal.
"Ukrajina ni članica zveze Nato. Evropska unija in Nato morata Ukrajini pomagati na druge načine. Sicer pa je Ukrajina suverena država, ki ima pravico sama izbrati svojo zunanjo in varnostno politiko," je še poudaril slovenski predsednik.
Pahor je dejal tudi, da lahko upravičeno občudujemo pogum ljudi v Ukrajini, ki so se tako junaško odzvali na ruski napad, dodal pa je, da je pomembno prepoznati tudi njihovo modrost, da v tej situaciji kažejo pripravljenost na pogajanja.
Zavzel se je za takojšnjo zaustavitev vojne, za pogajanja in za mirno reševanje konflikta. Ob tem je dejal, da so bili nekateri morda razočarani nad četrtkovim srečanjem ukrajinskega in ruskega zunanjega ministra, saj ni prineslo vidnega uspeha.
Sam na drugi strani ocenjuje, da je bilo srečanje vseeno pomembno, saj vliva dragoceno upanje, da se bo v prihodnjih dneh in tednih zvrstilo še več srečanj in pogovorov, ki lahko pripeljejo do mirne rešitve.
Na vprašanje o pospešeni poti Ukrajine v EU je Pahor odgovoril, da že dlje opozarja, da postaja širitev EU kompleksno geopolitično in strateško vprašanje. Ob tem je znova opozoril na pomen širitve EU za mir in stabilnost na Balkanu ter izpostavil, da bi morala EU pospešiti proces širitve na Zahodni Balkan.
Svoj nagovor je zaključil s pozivom, naj se vsi potrudimo po svojih najboljših močeh, da bi omejili nevarno grožnjo širjenja vojne in spodbudili obe strani, naj se vrneta k dialogu, ter s tem pokažemo moč, ki jo lahko ima diplomacija.
Predsednika sta velik del pogovora namenila vojaški invaziji Rusije na Ukrajino. Ob tem sta soglašala, da ne smemo pozabiti na Zahodni Balkan, kjer bi se lahko razmere hitro poslabšale. Izrazila sta namreč zaskrbljenost zaradi institucionalne in politične krize v Bosni in Hercegovini ter ocenila, da je pomembno, da njena vključitev v EU ostane na dnevnem redu EU.
Slovenski predsednik se je ob robu foruma sestal tudi s članoma predsedstva BiH, Šefikom Džaferovićem in Miloradom Dodikom. Spregovorili so o aktualnih razmerah v BiH in vplivu vojne v Ukrajini na razmere v regiji. Pahor je dejal, da je ob podpori za hitro članstvo Ukrajine v EU, ki jo je podal s predsedniki nekaterih držav članic, svoje evropske sogovornike opozoril, da mora enako veljati za države v regiji Zahodnega Balkana. Kot sovoditelj procesa Brdo–Brioni je spomnil, da EU ne sme pozabiti na evropsko perspektivo regije in zlasti BiH, so še sporočili iz Pahorjevega urada.
KOMENTARJI (96)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.