S tem bi se po Pahorjevem prepričanju okrepile proevropske sile v Bosni in Hercegovini in dinamika notranjega prilagajanja evropskim normam. Ocenjuje namreč, da so potrebni konkretni koraki za čimprejšnjo širitev Evropske unije na Zahodni Balkan.
Kot je zapisal v pismu, ga posebej skrbijo razmere v BiH in to, da so v tej državi negativne posledice prepočasnega širitvenega procesa Evropske unije in odmikanja evropske perspektive najbolj očitne: "V teh razmerah se krepijo nacionalizem in težnje po spremembah meja, vse to pa vodi v še večjo nestabilnost, ki ogroža varnost ne le BiH in njene neposredne soseščine, temveč tudi EU."
Zato je, kot je prepričan Pahor, nujno potrebno, da se BiH podeli status kandidatke za članstvo brez pogojev. Pogoje naj BiH seveda izpolni, a vrstni red naj bo drugačen, najprej podelitev statusa kandidatke in nato izpolnitev pogojev, je predsednikova pobuda.
O pobudi je predsednik Pahor prvič spregovoril na Münchenski varnostni konferenci 22. februarja letos. Predstavil jo je tudi na Sarajevskem poslovnem forumu 11. maja in nazadnje pred dnevi na srečanju voditeljev SEECP v Solunu, na katerem je sodeloval tudi predsednik Evropskega sveta Michel. Predsednik Pahor je pobudo najavil predsedniku Poljske Andrzeju Dudi že, ko je sprejel njegovo povabilo, da skupaj z nekaterimi drugimi evropskimi voditelji konec februarja podpiše pismo s pozivom za dodelitev statusa kandidatke Ukrajini, so spomnili v njegovem kabinetu.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.