Pahor: Tudi danes potrebujemo plebiscitarno enotnost politike

Današnja obeležitev 30. obletnice odločitve Demosa o razpisu plebiscita o samostojnosti Slovenije s prireditvijo v predsedniški palači je bila ena v vrsti dosedanjih počastitev prelomnih dogodkov izpred treh desetletij. 9. in 10. novembra 1990 je bil v Poljčah sestanek, na katerem so člani koalicije Demos sprejeli odločitev o razpisu plebiscita o samostojnosti Slovenije. Na podlagi te odločitve pa je nato skupščina 6. decembra tistega leta sprejela zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti, ki je določil, da bo plebiscit potekal 23. decembra 1990.

Borut Pahor je ob tem izpostavil, da se je v približno mesecu dni po odločitvi v Poljčah oblikovala "enotna plebiscitarna podpora v skupščini", predsedniki vseh parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin so se dogovorili, da podpišejo sporazum o skupnem nastopu za uspeh plebiscita, kar je Pahor označil za "skorajda enkratno epizodo slovenske politike in slovenskega naroda". V opoziciji, kjer je bil takrat tudi sam delegat, je bilo po njegovih besedah sprva precej nemira, vendar je postalo "vsem takoj jasno, da ali politika stopi skupaj in uspemo ali pa z razdvojenostjo tvegamo, da se stvar ne bo posrečila".

Kot je poudaril Pahor, je bila slovenska politika v takratnih izjemnih okoliščinah sposobna sesti skupaj in doseči sporazum, kar sicer v običajnih časih ni potrebno. Meni pa, da so zaradi koronavirusa in tudi zaradi veliko političnih razhajanj okoliščine tudi zdaj tako izjemne, da bi se bilo vredno potruditi za dogovor o osredotočanju na ključna vprašanja tega časa.

Ob tem je Pahor omenil "dolgo tradicijo sodelovanja parlamentarnih strank", ki poleg sodelovanja pred 30 leti obsega tudi "številne druge zelo uspešne projekte sodelovanja med strankami", med katerimi je denimo tudi koordinacija strank za vstop v EU in Nato. Pahorja skrbijo "velikanska razhajanja v slovenski politiki", se pa sprašuje, ali so nepremostljiva ali ne.

Po njegovem prepričanju je treba pokazati voljo in znanje, da se premostijo. Kot meni, bi bili državljani hvaležni, če bi se politika tako potrudila, da bi državljani videli željo, da se presežejo razlike. Te zdaj po Pahorjevih besedah precej prispevajo k temu, da v nekem hipu nismo samo politični tekmeci, ampak tudi politični sovražniki. "To pa je nesprejemljivo," je dodal. Poudaril je, da moramo biti povezovalni in sodelovati prav zato, ker imamo različna stališča.

Predsednik vlade Janez Janša, nekdanji republiški sekretar za ljudsko obrambo v tedanjem izvršnem svetu Skupščine RS, se je v nagovoru spomnil vseh tistih, ki so bili na omenjenem srečanju v Poljčah, pa jih danes ni več med nami oziroma so bili zadnjih 30 let pozabljeni, "medtem ko so slavo in čast želi mnogi, ki so slovenski osamosvojitvi takrat aktivno nasprotovali". Po njegovih besedah je bil to čas velikih pričakovanj, hkrati pa tudi velikih groženj, saj so iz Beograda prihajale napovedi, da bodo kakršnekoli osamosvojitvene težnje zatrli s silo, iz tujine pa, da nas ne bodo priznali. "V teh okoliščinah je bila odločitev v Poljčah pogumna odločitev," je poudaril Janša.

Spomnil je, da je bilo po dogodku v Poljčah treba sprejeti vrsto zakonov, na podlagi katerih je lahko Slovenija udejanila plebiscitno odločitev, in da je pri dvotretjinskih odločitvah vsaj deloma sodelovala tudi takratna opozicija, sicer jih ne bi bilo, vendar pa je bilo pri tem tudi veliko kalkulacij. Tudi sam je izpostavil sodelovanje politike, saj je po njegovem mnenju politična večina v mesecu po srečanju v Poljčah z veliko razuma in pripravljenosti na kompromis uspela doseči dogovor z drugimi strankami v takratni skupščini. Tako so zakon o razpisu plebiscita sprejeli z velikim soglasjem, kar je "v veliki meri omogočilo rezultat, ki mu pravimo plebiscitaren", je dejal.

Iz tedanjega dogajanja pa je potegnil tudi nauk, in sicer meni, da je tisti, ki ima odgovornost in oblast v svojih rokah, vedno dolžan ponujati sodelovanje preko meja oblasti in pri sprejemanju odločitev gledati vnaprej, tudi na peto generacijo svojih potomcev, ne samo na tisto, kar ankete kažejo kot najbolj koristno. Odločitev v Poljčah je bila sprejeta brez tega, da bi vedeli, kaj kažejo ankete, je dodal.

Sodelavec komisije za ustavna vprašanja tedanje skupščine RS Peter Jambrek je v nagovoru odločitev v Poljčah označil za prelomno točko, saj je poslanski klub na volitvah zmagovite koalicije Demos idejo o razpisu plebiscita v decembru tako odločno podprl, da poti nazaj vsaj za to koalicijo ni bilo več. Ko je bila informacija objavljena v medijih, je bila postavljena ločnica med uvodnimi pripravljalnimi dejanji za osamosvojitev in dejansko praktično strateško odločitvijo za izvedbo osamosvojitve na plebiscitni način. "Takrat tudi za ljudstvo poti nazaj bilo več, v tem je ta prelomnost Poljč," je pojasnil in poudaril vlogo predsednika Demosa Jožeta Pučnika pri tem.