Juncker: Prav je, da se je Tajani opravičil

Predsednik republike Borut Pahor se je v Bruslju najprej srečal s predsednikom Evropskega parlamenta Antoniem Tajanijem, s katerim je govoril tudi o njegovih spornih izjavah v Bazovici.

Pahor je v Bruslju Tajaniju uradno predal poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o slovensko-italijanskih odnosih 1880-1956 v knjižni obliki. Tajani je poročilo sprejel z obljubo, da ga bo tudi preučil, je izpostavil Pahor.

To je po Pahorjevih besedah zelo pomembno, saj se je po njegovem spominu prvič zgodilo, da je kak visok predstavnik EU ali Italije uradno od najvišjega predstavnika slovenske države prejel osebno v roke to poročilo, in to z obljubo, da ga bo tudi preučil.

To poročilo, pripravljeno leta 2000, ki je pomembno v luči vseevropske sprave, takrat bodočega članstva Slovenije v EU in v želji poenotenja stališč o nekaterih pomembnih zgodovinskih dogodkih v odnosih med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju, je namreč Slovenija politično prevzela, Italija pa ga ne upošteva, je spomnil Pahor.

Poleg tega je slovenski predsednik Tajaniju danes predlagal, da se po uspešnem nemško-francoskem zgledu pripravi skupni slovensko-italijanski zgodovinski učbenik, ki bi temeljil na poročilu skupne zgodovinske komisije.

Takšen učbenik naj bi po Pahorjevih besedah šolarje na obeh straneh meje, spominjal in opominjal na zgodovinske dogodke in jih navdihoval k skupni evropski prihodnosti.

To je še zlasti pomembno v trenutnih okoliščinah, ko evropska ideja ni tako močna, kot bi si želeli tisti, ki vanjo verjamemo in ki si želimo njene renesanse, ter ko nas vzpon nacionalizma opominja, da je treba hkrati upoštevati preteklost in prihodnost, če želimo navdušiti Evropejce za skupni evropski dom, je poudaril Pahor.

V času vzpona nacionalizmov moramo po njegovih besedah "paziti drug na drugega, tudi z izjavami". "Skrbni moramo biti z izjavami," je izpostavil.

Kaj pa pozivi k Tajanijevem odstopu?

Pozive k Tajanijevemu odstopu, ki se še vedno vrstijo v Sloveniji, je Pahor komentiral z besedami, da od vselej zastopa stališče, da ni stvar predsednika republike, da poziva k odstopu ali k temu, da nekdo na položaju ostane. "Teh odločitev sem se vedno vzdržal. Menim, da je prav, da si predsednik ne prisvoji pravice, da to počne, to ne bi bilo in se ni nikoli izkazalo za koristno," je poudaril.

Pahor je ob tem tudi spomnil, da ima zgodovino oglašanja v povezavi s tem. Izpostavil je, da je po svojem spominu kot evropski poslanec v Evropskem parlamentu leta 2005 nekaj dni po drugem proslavljanju dneva spomina na žrtve fojb v Italiji, uvedenega leta 2004, prvi opozoril na to, da se preteklost prikazuje enostransko ter da to ne koristi ne italijansko-slovenskim odnosom ne skupni evropski prihodnosti.

Izpostavil je tudi, da je Tajani danes omenjal fašizem in da je prav, da je to storil, saj se italijanski sogovorniki temu sicer radi izogibajo.

Tajanijev tiskovni predstavnik Carlo Corazza pa je povedal, da je bilo srečanje "zelo zelo pozitivno" ter da sta govorila o brexitu, azilni reformi, prihodnosti Evrope, varnosti in trgovinskih odnosih z ZDA.

Glede Tajanijevih izjav v Bazovici je tiskovni predstavnik dejal, da nihče ne brani početja fašistov ter da se vsi strinjajo, da je treba preseči preteklost in gledati v prihodnost, saj za to tudi gre pri Evropi.

Glede odgovora Tajanija na povabilo evropske komisarke Violete Bulc, da skupaj obiščeta Rižarno in Bazovico ter obeležita spomin na slovenske žrtve fašističnega in nacističnega režima, v parlamentu za zdaj pravijo, da uradnega odgovora še ni, a da bo ta verjetno pozitiven, a odvisen od siceršnjega urnika predsednika.

Glede pozivov k Tajanijevemu odstopu pa je v Bruslju neuradno slišati komentarje, da so besede, da je Tajani fašist, nesprejemljive. Tajani se je za svoje neprimerne besede opravičil, da se ga zdaj označuje kot fašista, pa ni normalen odziv med prijatelji, je še slišati neuradno.

Pahor: Grožnje z uporabo vojaške sile v Venezueli nesprejemljive

Pahor se je nato v Bruslju sestal z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini.

Po srečanju je Pahor izpostavil, da so grožnje z uporabo vojaške sile za zagotovitev sprememb v Venezueli nesprejemljive.

Z Mogherinijevo sta se po njegovih besedah strinjala, da je priznanje Juana Guaidoja za začasnega predsednika do razpisa predčasnih volitev ena od možnosti, ki omogoča, da se po mirni poti pride do predsednika, ki bi predstavljal državo in jo demokratično vodil.

To je "boljša od slabih možnosti", je izpostavil Pahor. "Nismo v položaju, ko bi glede Venezuele imeli dobro in slabo rešitev, imamo nekaj slabih, priznanje začasnega predsednika se obema zdi boljša od slabih možnosti," je pojasnil.

Izjemno pomembno pri tem je po Pahorjevih besedah to, da se pri uveljavljanju teh sprememb ne uporablja vojaške sile niti groženj z vojaško silo. Že same grožnje z uporabo vojaške sile v Venezueli so nesprejemljive in niso dober obet za mirno tranzicijo v državi, je izpostavil.

Pahor z Mogherinijevo o izvirni rešitvi za Kosovo, ki ne bi temeljila na etničnem načelu

Z Mogherinijevo pa sta govorila tudi o aktualnih zunanjepolitičnih temah s poudarkom na Zahodnem Balkanu.

Pogovarjala sta se o izvirni rešitvi za Kosovo, ki ne bi temeljila na etničnem načelu. Proces bi moral biti sicer ves čas voden politično modro, ob vzajemnem spoštovanju in nadzoru mednarodne skupnosti, je izpostavil Pahor.

Pahor je Mogherinijevi kot sopredsedujoči pobudi Brdo Brioni danes v Bruslju predal vabilo na vrh 8. in 9. maja v Tirani. Ob tem je izpostavil, da je izjemno pomembno, da bi imeli voditelji možnost slišati poglobljeno analizo visoke predstavnice po petih letih njenega mandata o rešitvah, ki zadevajo evropsko prihodnost Zahodnega Balkana.

Poudaril je, da sta se strinjala, da je prav, da se iščejo tudi izvirne rešitve za dvostranske ali večstranske probleme na Zahodnem Balkanu, pri čemer načelo ne sme biti etnično. Vesel je, da z Mogherinijevo delita to stališče, saj je to zelo drzno razmišljanje, a obenem preudarno, ker opozarja, da je treba po letih zastoja razmišljati izvirno, je pojasnil.

Ko je bila v javnosti prvič dana pobuda o tem, da bi kompromisna rešitev v okviru dialoga Beograda in Prištine glede Kosova vključevala tudi spremembo meja, je večina v zahodni javnosti zastrigla z ušesi, je spomnil Pahor, ki meni, da je zaradi slabih izkušenj v regiji previdnost povsem na mestu.

A obenem poudarja, da sprejema izvirno razmišljanje, če je proces ves čas od začetka do konca voden zelo politično modro, ob vzajemnem spoštovanju in ob zelo discipliniranem nadzoru s strani mednarodne skupnosti, da ne bi bilo postranske škode v okolici. "Prijatelji mirne rešitve spora" se morajo po njegovih besedah samo odločiti, ali so pripravljeni v osnovi razmišljati "out of the box".

Če bi rešitev temeljila zgolj na etničnem načelu, bi temu nasprotoval, je še pojasnil. A če je možna sporazumna rešitev brez postranske škode, ne smemo reči, da je treba to v osnovi zavreči, z vso modrostjo in previdnostjo je treba dopustiti tako razmišljanje, ki pa nima za cilj etnične meje, je dodal.

Tiskovna predstavnica Mogherinijeve Maja Kocijančič je tvitnila, da je bil pogovor "odličen" in osredotočen na Zahodni Balkan.

Možnost spreminjanja meja in iskanja izvirne rešitve je po srečanju s Pahorjem v Bruslju komentiral tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki je izpostavil, da v Natu podpirajo dialog Beograda in Prištine, ne bodo pa se spuščali v različne elemente dialoga. "Podpiramo idejo o zmožnosti Prištine in Beograda, da rešita odprta vprašanja," je poudaril.

Ob tem je spomnil, da Nato zaradi preobrazbe kosovskih varnostnih sil v vojsko, ki se je po mnenju večine zaveznic zgodila ob neprimernem času, preučuje svoje sodelovanje s kosovskimi varnostnimi silami. Znova je tudi kritiziral 100-odstotne kosovske carine na blago iz Srbije in BiH, ki ne pomagajo pri iskanju politične rešitve.

Nato po Stoltenbergovih besedah odločno podpira prizadevanja za politično rešitev, podpira dialog Prištine in Beograda ter obe strani poziva, naj se vzdržita dejanj in retorike, ki bi povečala napetosti.

O tem, kakšne spremembe v sodelovanju s kosovskimi varnostnimi silami načrtuje Nato, je po Stoltenbergovih besedah prezgodaj govoriti. Je pa znova izpostavil, da ne gre za operacijo Kfor, ki se nadaljuje kot doslej, temveč za dejavnosti zavezništva izven te operacije, ki se nanašajo na okrepljeno interakcijo in krepitev zmogljivosti.

Na sedežu Nata izpostavil pomen vlaganja v varnost

Predsednik republike je nato na sedežu zveze Nato izpostavil pomen vlaganja v varnost, saj Slovenija zahodnemu svetu pripada tudi vojaško. Generalni sekretar zavezništva Stoltenberg pa je izpostavil, da je Slovenija izjemno cenjena zaveznica, a obenem znova opozoril, da bo glede obrambnih izdatkov treba storiti več.

"Slovenija ne povečuje vojaških izdatkov, ker je neposredno vojaško ogrožena, ampak ker je danes svet manj varen in ker je del zahodnega sveta. Tako kot pred petnajstimi leti tudi danes menim, da je pomembno, da to razumemo," je izpostavil Pahor.

Pri spoštovanju zavezniških obrambnih ciljev ne gre za izvajanje obveznosti do Nata, ampak da gre za lastno varnost, Slovenija mora vlagati v varnost, je poudaril.

Obveza dveh odstotkov BDP za obrambo do leta 2024 je razumljivo pričakovanje Nata, je še izpostavil Pahor. Ob tem je sporočil, da je Stoltenberga obvestil, da Slovenija načrtuje povečanje obrambnega proračuna na 1,5 odstotka BDP do leta 2024, kar je po njegovih besedah glede na visoko gospodarsko rast precejšnje povečanje.

Stoltenberg je izpostavil, da je Slovenija izjemno cenjena zaveznica, ki prispeva s skupni varnosti in obrambi na številne načine ter igra pomembno vlogo na Zahodnem Balkanu, zlasti v operaciji Kfor na Kosovu in pri prizadevanjih za približanje držav v regiji EU in Natu.

Ob tem znova pozdravil dejstvo, da je Slovenija začela zviševati obrambne izdatke, a obenem znova poudaril, da si želi, da bi storila več.

Zatem se je Pahor popoldne srečal še s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. V komisiji so dejali, da na takšnih srečanjih ni vnaprej določenega dnevnega reda in da bosta predsednika razpravljala o aktualnih temah EU.

Prav je, da se je predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani opravičil za besede v Bazovici, je po srečanju s Pahorjem dejal Juncker. Pahor pa je Junckerju ob obisku v Bruslju izrazil solidarnost zaradi protievropskih plakatov na Madžarskem.

Juncker je izpostavil, da je evropska komisarka Violeta Bulc o spornih izjavah z njim govorila "minuto" po tem, ko jih je predsednik Evropskega parlamenta izrekel na slovesnosti v Bazovici ob italijanskem dnevu spomina na eksodus in žrtve fojb, ki ga obeležujejo 10. februarja.

Tajani je tako Slovenijo kot Hrvaško močno razburil predvsem z besedami, da "naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija". Ker bi bilo to mogoče razumeti tudi kot ozemeljske pretenzije, se je moral za izjave opravičiti, v SD pa še vedno zbirajo podporo pod peticijo, ki poziva Tajanija k odstopu, poziva pa tudi Evropsko komisijo in Evropski svet, da se opredelita do besed, ki so bile izrečene v Bazovici.

Pahor je sicer poudaril, da je pogovor z Junckerjem začel z izrazom solidarnosti, ker je madžarska vlada zagnala kampanjo proti ameriškemu milijarderju Georgeu Sorosu in tudi proti Junckerju, ker da podpirata nezakonite migracije.

Svobodo govora je treba spoštovati, je izpostavil Pahor. A ob tem je ponovil, kar je danes povedal tudi pri Tajaniju: da smo se Evropejci znašli v položaju, ko moramo biti dostojni in paziti drug na drugega, ker smo veliko bolj soodvisni, kot se morda zdi ob vzponu nacionalizmov.

Juncker: O arbitraži nič novega

Pahor in Juncker sta govorila tudi o vprašanju arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško. Juncker je dejal, da ni v povezavi s tem vprašanjem nič novega.

Pahor je v povezavi s tem vprašanjem opozoril tudi na primer Severne Makedonije in Grčije. Na novinarski konferenci je izpostavil, da je Junckerju "položil na srce", naj Evropska komisija zelo pazljivo in občutljivo spremlja priložnosti za Severno Makedonijo, da ne bi znova zamudila priložnosti, kot jo je v primeru Slovenije, ko je bil sklenjen določen dogovor, pa se ni uveljavil v taki meri, kot sta obe strani pričakovali.

Juncker je nato potrdil, da sta govorila o arbitraži, ni pa želel odgovoriti na vprašanje, ali bo Evropska komisija predstavila svoje mnenje v okviru postopka tožbe Slovenije proti Hrvaški pred Sodiščem EU zaradi kršenja evropskega pravnega reda, ki izhaja iz nespoštovanja arbitražne odločbe. "Nič novega," je vse, kar je dejal.

Predsednik komisije je sicer poudaril, da sta s Pahorjem govorila tudi o Zahodnem Balkanu ter da evropska perspektiva, ki smo jo obljubili, ne sme biti romantična in poetična, ampak prava perspektiva, kajti če ne uspemo pri tem, da te države postanejo nove članice, tvegamo vrnitev težav, ki smo jih poznali v devetdesetih letih minulega tisočletja. "Resnično menim, da gre za vprašanje miru ali vojne," je poudaril Juncker.

V četrtek bo imel Pahor še srečanje s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom. V Tuskovi tiskovni službi pričakujejo, da se bosta pogovarjala o pobudi Tri morja, prihodnosti EU in razmerah v regiji Zahodnega Balkana.

Poleg že omenjenega v Pahorjevem uradu v širokem naboru predvidenih tem izpostavljajo še vrh v okviru procesa Brdo Brioni maja v Albaniji, večletni evropski proračun in da naj bi predsednik tudi tokrat v Bruslju izpostavil pomen spoštovanja vladavine prava.

Tokratni Pahorjev obisk v Bruslju ima poseben poseben simbolni pomen, saj Slovenija letos obeležuje 15. obletnico članstva tako v EU kot v Natu, še izpostavljajo v predsednikovem uradu.