Vlada bo pohitela z ustavno presojo

Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je v pogovoru za državno televizijo dejal, da se bo vlada v torek najverjetneje odločila za ustavno presojo slovensko-hrvaškega arbitražnega sporazuma o ureditvi vprašanja meje, na seji pa bo po njegovih besedah odločala tudi o morebitni slovenski enostranski izjavi kot odgovoru na hrvaško. Hkrati bo vlada najverjetneje podprla razpis posvetovalnega referenduma.

Pahor je prepričan, da bo v primeru, da ustavne presoje ne bo zahtevala vlada, to storil nekdo drug. Pri tem je dodal, da zase ne potrebuje ne referenduma ne ustavne presoje.

Glede morebitnega vprašanja o sporazumu je dejal, da naj bi bilo oblikovano tako, da bo spraševalo, ali državljani podpirajo ratifikacijo arbitražnega dogovora, ki sta ga s hrvaško kolegico Jadranko Kosor podpisala v Stockholmu.

'V izjavi ni podpisa ZDA in Švedske'

Premier pa je že prej o tej temi govoril tudi v parlamentu. Na poslanski vprašanji predsednika SLS Radovana Žerjava in predsednika SNS Zmaga Jelinčiča glede arbitražnega sporazuma je premier zagotovil, da ima vsa "ustrezna obvestila ZDA", da niso bile priča enostranski izjavi Hrvaške v procesu ratifikacije arbitražnega sporazuma. Tudi švedsko predsedstvo EU, ki je bilo uradna priča podpisu arbitražnega sporazuma, ni bilo priča omenjeni izjavi, je spomnil Pahor.

Kot je še pojasnil premier, je bistveno to, da arbitražnemu sporazumu ob podpisu ni bila priložena nobena enostranska izjava, nobena rezervacija. Tako Hrvaška kot tudi Slovenija pa imata v procesu ratifikacije sporazuma pravico sprejemati tovrstne izjave. A tisto, kar šteje, je besedilo sporazuma, enostranske izjave nimajo pravnega učinka, je zatrdil.

Ustavna presoja zgolj zaradi dvomov

Glede napovedane ustavne presoje sporazuma je premier zatrdil, da bi vlada arbitražni sporazum v presojo ustavnemu sodišču posredovala zgolj zato, da odpravi morebitna vprašanja in dvome, ki bi se utegnili odpreti kasneje v razpravi, ne pa zato, ker bi sama kakor koli dvomila v skladnost sporazuma z ustavo ali bi se želela izogniti odgovornosti zanj.

Glede razprav o razpisu ali predhodnega posvetovalnega ali naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu je Pahor ponovil, da s tem nikakor ne kupčuje. Ker se je o referendumu že toliko govorilo, je bilo treba zavzeti stališče: če bo DZ že sprejel odločitev za razpis referenduma, je bolje, da to stori še pred ratifikacijo sporazuma. A če bi se dogovorili, da referendum ni potreben, bi vlada to najraje videla, je dodal.

O morebitnem referendumskem vprašanju je Pahor sicer poudaril, da se zavzema za vprašanje, ki bi bilo čim bolj podobno vprašanju na morebitnem naknadnem zakonodajnem referendumu – da bi se ljudi vprašalo, ali se strinjajo s podpisom oz. ratifikacijo arbitražnega sporazuma.

Pahor: Konsenz očitno ni mogoč

Na vprašanje predsednika SLS, ali je zavoljo slovenskega nacionalnega interesa in z namenom doseči čim širši politični in strokovni konsenz pripravljen vsaj začasno ustaviti proces ratifikacije arbitražnega sporazuma, je Pahor odvrnil, da je prepričan, da je tisto, kar ustreza Sloveniji, to, da po podpisu arbitražni sporazum tudi ratificira.

Glede doseganja konsenza je Pahor odvrnil, da tega v slovenski politiki očitno ni mogoče doseči. Soglasja namreč ni že glede tako bistvenega elementa, kot je presečni datum oz. datum, na osnovi katerega naj se določa meja s Hrvaško. Medtem ko namreč večina vztraja, da je to leto 1991, je Jelinčič mnenja, da je to leto 1918.

Kot je še zatrdil, je imel pri reševanju spora glede meje jasno hierarhijo ciljev: na vrhu je bilo doseči pravično rešitev meje s Hrvaško in zapreti vprašanje, ki že leta obremenjuje odnose med državama, ter odpreti pot za večji politični in gospodarski vpliv Slovenije na Zahodnem Balkanu. Vsi drugi cilji so bili bolj kratkoročni in temu podrejeni.