Pahor spodbuja negativen odnos do uradnikov?

Vodja sindikalne pogajalske skupine Dušan Miščevič se je v javnem pismu odzval na včerajšnjo izjavo premierja Boruta Pahorja, da ''država, ki ima dva milijona ljudi, ne potrebuje več kot 30.000 uradnikov". Predsednik vlade je na včerajšnjem srečanju med najvišjimi vladnimi predstavniki in gospodarstveniki s priznanjem, da bi lahko v državni upravi prav tako dobro opravili delo zgolj s polovico zaposlenih, požel glasen aplavz navzočih.

Pismo, ki ga je Miščevič poslal tudi ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs in sekretarju Milošu Pavlici, objavljamo v celoti: "Pišem vam zato, ker so takšne populistične izjave všečne turbo kapitalistom in nepoznavalcem dela uradnikov. Hkrati takšne izjave ustvarjajo nemir med zaposlenimi v državni upravi, kar ima za posledico, da zahtevajo odločno ukrepanje sindikatov javne uprave. Po drugi strani pa te iste izjave med državljani vzbujajo negativen odnos do uradnikov.

Kot vodja sindikatov javne uprave čutim dolžnost storiti potrebne korake za zaščito interesov zaposlenih v javni upravi. Zgoraj navedena vaša izjava je dovolj močan razlog, da skličem pogajalsko skupino in predlagam uvedbo potrebnih aktivnosti, s katerimi bomo zaščitili zaposlene v javni upravi. Sprašujem vas, ali ste pripravljeni, vi osebno, vašo izjavo predstaviti sindikatom javne uprave. V kolikor izkažete takšno pripravljenost, vas prosim, da določite termin sestanka. Ker ocenjujem, da sindikati javne uprave ne moremo biti pasivni in čakati, kaj se bo zgodilo, vas prosim, da se na to pisanje odzovete do 9. decembra.''

'Pahor ne ve, kaj govori'

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ocenil, da Pahor v tem primeru ne ve, kaj govori. Štrukelj si želi, da bi Pahor čim prej pokazal, kako bi to delovalo ob polovični zaposlenosti uradnikov in drugih zaposlenih v javni upravi. Če bi zmanjšali število okenc za državljane na polovico, bi podvojili čas čakanja, je opozoril.

Po besedah Štruklja gre tu za izrazito populistično govorico, ki pa ne more imeti realne podlage. "Take izjave so sicer všečne, ne prispevajo pa popolnoma nič k reševanju težkih problemov. Še več, zdi se, da zgolj prilivajo olja na ogenj, kajti povsem po nepotrebnem povzročajo paniko ali pa neko pretirano reakcijo med zaposlenimi v javnem sektorju," je poudaril.

'Naj se predsednik uskladi sam s sabo'

Ob tem je spomnil, da se je sam Pahor udeležil podpisa dogovora med javnimi uslužbenci in vlado, v katerem je zapisano, da se vlada zavezuje, da dve leti ne bo odpuščanja v javnem sektorju. To je bil po besedah Štruklja del cene, ki jo je vlada plačala za to, da so sindikati pristali na te prestavitev usklajevanja plač v letu 2010. "Zdaj se mora pa predsednik vlade odločiti, ali je takrat vlada podpisala tisti dogovor s figo v žepu," je dejal. Po njegovih besedah bi bilo "prav, da se predsednik uskladi sam s sabo".

Sicer pa Štrukelj, kot je pojasnil, ni med tistimi, ki bi zaradi takšnih izjav takoj uporabil "neke radikalne grožnje". Če je kar koli resnega v tej izjavi predsednika vlade in da ne gre samo za neko atrakcijo za medije in za gospodarstvenike, pa se bo po treba "skrajno resno vprašati o kredibilnosti te vlade", je še poudaril Štrukelj.

Pojasnilo Pahorja

Po današnjem koalicijskem vrhu je Pahor v zvezi s svojo četrtkovo izjavo dodatno pojasnil, da je želel le opozoriti na to, da če bi danes ustanovili državo in postavili upravo, on kot predsednik vlade ne bi pričakoval zaposlitev 17.000 ljudi v administraciji. "Prepričan sem, da bi lahko vse potrebne administrativne naloge za vse davkoplačevalce upravljali s polovico manj zaposlenimi, ki pa bi morali biti bolje plačani".

Ob tem je poudaril, da seveda policijo in vojsko potrebujemo, le v administraciji po njegovem toliko ljudi Slovenija ne potrebuje. "To je moje mnenje," je dejal in zatrdil, da to ne pomeni, da bodo šli v odpuščanja v administraciji, kar so se s sindikati javnega sektorja tudi dogovorili.

Po Pahorjevih besedah so tudi v upravi ljudje, ki zelo dobro delajo za enak denar kot tisti, ki za enak denar delajo bistveno manj. "Kot predsednika vlade, ki je na vrhu te uprave, me to moti," je dejal ter dodal, da ga jezi, da ne morejo ljudi, ki delajo zelo dobro, plačati tako, kot si zaslužijo. Menil je, da slovenska družba ni dovolj močna in dozorela, da bi "nepristransko, nepolitično in nestrankarsko razumela personalno racionalizacijo v javni upravi".