Premier Borut Pahor bo na srečanju parlamentarnih strank prihodnji torek predlagal, da Slovenija sprejme tista dopolnila k predlogu evropskega komisarja Ollija Rehna za rešitev spora o meji s Hrvaško, ki so bistvenega pomena za Slovenijo. Če bi bilo dopolnil preveč, bi po Pahorjevem mnenju imeli "zelo majhno možnost, da bi dobili, kar res mislimo, da je bistveno, hkrati pa bi lahko komisija upoštevala nekaj, kar ni bistveno".
Pahor lobira med evropskimi kolegi
Sicer se premier danes mudi v Pragi, kjer je s slovenskimi stališči seznanil kolege iz drugih evropskih držav. Povedal jim je, da pričakuje, da se bo slovenska dopolnila obravnavalo in da jih bo Evropska komisija sprejela. Sicer pa je tudi poudaril, da so v predlogu elementi, ki so za Slovenijo zelo privlačni. "Datum, ki določa, da ravnanja po njem ne morejo biti relevantna. Prav tako ni mogoče spregledati, da se govori o stiku z odprtim morjem, pri čemer je vprašanje pravnega tolmačenja, ali je to dovolj. Vedeti je treba, da je omenjena pravičnost, duh dobrososedskih odnosov in - kar se mi zdi zelo pomembno - omenjena je pravična rešitev," jih je naštel. "V predlogu so torej stvari, ki so privlačne, a se jih do zdaj ni omenjalo, ko se je govorilo o posredovanju tretjega," je dejal.
Ob tem je pojasnil, da je bilo od leta 2007, ko je Slovenija sprejela načelno odločitev, da se strinja s posredovanjem tretjega, ker Hrvaška ni bila pripravljena na dvostransko rešitev, jasno, da bo zelo pomembno, kakšna bodo načela tega posredovanja.
Slovenija naj si vzame čas
Pahor je pred odhodom v češko prestolnico dejal, da je Rehnov predlog srednjeročno "edini resen poskus" za rešitev spora o meji, zato je po njegovem mnenju prav, da si pred sprejetjem odločitve Slovenija vzame čas. Ob tem je spomnil, da se je tudi hrvaška stran več tednov odločala o prvih pobudah.
Pahor je menil, da bi bilo "imenitno", če bi stranke dosegle soglasje, vendar je po njegovem mnenju konsenz glede Hrvaške malo verjeten, kar je dokazal že prvi resni poskus rešitve spora o meji v času, ko je bil na čelu vlade pokojni Janez Drnovšek. Kljub temu oziroma prav zato Pahor meni, da se je treba intenzivno pogovarjati in na koncu sprejeti preudarno odločitev.
Vrh parlamentarnih strank bo zadnji predlog Evropske komisije znova obravnaval prihodnji torek, v četrtek naj bi sledila obravnava na vladi, nato pa verjetno v petek še v odboru DZ za zunanjo politiko, tako da bi konec prihodnjega tedna Ljubljana svoja dopolnila k predlogu lahko poslala v Bruselj, je pojasnil Pahor.
Od Slovenije pričakujejo konstruktivnost
Evropska komisija je podala predlog, Hrvaška je rekla, da je zanjo sprejemljiv, in v tem smislu pričakujemo tudi od Slovenije, da bo poskušala biti konstruktivna, pa je o usodi Rehnovega predloga dejal prihodnji predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt.
"Ne morem napovedovati, ali se bo mogoče kamor koli premakniti," je odgovoril na vprašanje, koliko optimističen je, da se bodo hrvaška pogajanja z EU nadaljevala še med češkim predsedovanjem, in koliko zaskrbljen, da se morda ne bodo niti med prihodnjim, švedskim. "Jaz verjamem v širitev. Ampak so tudi takšni, ki bodo povzdignili glas in rekli: dovolj. Evropa ne bi smela biti nič večja. Če bi bil posredovan takšen signal, bi to ustvarilo napetost marsikje zunaj EU," je pojasnil. "Sedaj v bistvu to kaže na dvostranski spor med Hrvaško in Slovenijo, ker ga moramo rešiti, da bo Hrvaška lahko nadaljevala pogajanja z EU," je menil.
Švedska je dolgo veljala za zaveznico Slovenije, nekatere poteze v zadnjem času pa kažejo, da je trenutno bolj naklonjena Hrvaški.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.