Skupščina Republike Slovenije je 23. decembra leta 1991 sprejela Ustavo Republike Slovenije, takrat pa je bila ustanovljena tudi funkcija predsednika Slovenije. Ustava funkcijo sicer precej omejuje, tako da je predsedovanje bolj kot ne reprezentativno. Kljub temu je predsednik države med drugim vrhovni poveljnik Slovenske vojske, imenuje pa denimo šefa Komisije za preprečevanje korupcije, ustavne sodnike in varuha človekovih pravic. Ima tudi možnost, da zaporniku vrne svobodo, v nekaterih primerih pa tudi razpusti parlament.
Predsednik je vsakih pet let neposredno izvoljen s strani državljanov. Kandidat pa je lahko vsak državljan, ki je star vsaj 18 let. Čeprav število mandatov ni omejeno, je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma.
Prvi slovenski predsednik je bil Milan Kučan, ki je dobil dva mandata, drugi je bil Janez Drnovšek, nato Danilo Turk, v letu 2022 pa je svoj drugi mandat zaključil še Borut Pahor.
Pahor predsedniško palačo zapušča po desetih letih. Njegova zapuščina je tudi glasna kritika, da je v ključnih trenutkih molčal, a kot pravi, se bo kot bivši predsednik oglašal še manj. Pred izvolitvijo je obljubil, da bo poskušal biti predsednik vsem, česar se je, kot pravi, tudi držal. Prepričan je tudi, da je pripomogel k spravi.
Čeprav je bil morda manj drzen v svojih izjavah in komentiranju domačih tem, pa pri premikanju mej na Instagramu ni imel težav. Marsikomu bo v spominu ostal kot "kralj Instagrama", kjer je redno objavljal svoje podvige. Ljudem se je približal tako, da je šel mednje – se preizkusil tudi v vlogi različnih poklicev, z javnostjo delil slike iz otroštva in objavljal tudi bolj zabavne pripetljaje.
Pahor bi lahko po koncu mandata prevzel vlogo lobista, ki bi skrbel za promocijo in iskanje podpore za slovensko kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. V začetku meseca nam je zunanja ministrica Tanja Fajon potrdila, da sta s Pahorjem o tem že govorila, dogovor pa bi lahko sprejeli po primopredaji s Pirc Musarjevo.
Slovenija dobila prvo žensko predsednico
Na drugem krogu predsedniških volitev, ki so potekale 13. novembra, pa so Slovenci odločili, da je čas za prvo žensko predsednico. Nataša Pirc Musar je s 53,89 odstotka dobljenih glasov premagala Anžeta Logarja. Volilna udeležba je bila 53,6-odstotna, svoj glas je oddalo več kot 908.000 volilnih upravičencev.
V četrtek bo tako zmagovalka zaprisegla na slavnostni seji ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Posle bo od Pahorja prevzela v petek in uradno začela svoj mandat. Takrat bo znana tudi ekipa njenih svetovalcev, glede na napovedi naj bi šlo sicer večinoma za nove obraze in predvsem za strokovnjake.
KOMENTARJI (79)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.