Nesprejetje fiskalnega pravila bi za Slovenijo pomenilo nepredvidljivo politično, gospodarsko in socialno škodo, je ob obisku predsednika politične skupine S&D v Evropskem parlamentu Hannesa Swobode v Piranu poudaril predsedniški kandidat Borut Pahor. Meni, da bi lahko premier Janez Janša pred glasovanjem v DZ sklical sestanek predsednikov strank.
Predsedniški kandidat in nekdanji premier Pahor je pozval najbolj odgovorne ljudi v državi, "da zberejo vso moč in gredo čez vse mogoče predsodke, ki jih je nabrala naplavina zadnjih let in zlasti zadnjih tednov, ideoloških in drugih, da sedejo skupaj in da rešijo odgovor na vprašanje, kaj narediti s fiskalnim pravilom".
Na srečanju Swobode s predstavniki Socialnih demokratov sta bila poleg Pahorja in gostitelja, piranskega župana Petra Bossmana, med drugimi prisotna še predsednik SD Igor Lukšič in evropska poslanka Mojca Kleva.
Pahor predlaga, da Janša pred glasovanjem skliče sestanek
Kot je opozoril Pahor, postaja namreč bolj ali manj očitno, da vlada oziroma njen predsednik Janša na sprejetje fiskalnega pravila vežeta tudi usodo vlade. Pahor je poudaril, da ni zagovornik ali podpornik vlade, še manj pa je "zagovornik vladne krize, ki bi lahko prišla kot rezultat nesprejema fiskalnega pravila".
Tu se po Pahorjevem mnenju odpirata dve možnosti. Po prvi lahko obe strani vztrajata vsaka pri svojem, pri čemer ni potrebne dvotretjinske večine za sprejem fiskalnega pravila, in "da potem vlada morda celo sproži politično krizo, ker bo razumela, da fiskalno pravilo ni sprejeto".
"Mislim, da bi to bila velikanska, nepopisna, nepredvidljiva škoda. Politična, gospodarska in socialna škoda se obeta Sloveniji," je posvaril Pahor in dodal, da je tudi regulacija te škode po njegovem "popolnoma nepredvidljiva in neka slaba novica za Slovenijo".
Zato se mu zdi bolj mogoča druga možnost, pri čemer mora imeti "škarje in platno" v rokah premier Janša, in sicer "da morda pred glasovanjem, ki utegne biti odločilno, vendarle skliče najbolj odgovorne ljudi, predsednike strank, morda še koga, na posvet, kako urediti to vprašanje, morda preložiti glasovanje ali pa morda še kakšen drugačen dogovor skleniti v zvezi s tem, glede na stališča strank, ki jih zdaj poznamo, da ne bi prišlo do politične krize".
Kot je namreč dodal Pahor, če bo Slovenija zdaj poleg vsega dobila še politično krizo, "bo vse skupaj samo še veliko težje".
Lukšič je opozoril, da "ne bi bilo dobro, da se večina, ki kontrolira proces v parlamentu, odloči, da sili parlament v neko odločitev, ki lahko da svetovni javnosti in trgom napačno sporočilo". Kot je ponovil, v SD podpirajo varčevanje, a ne brez ukrepov za nova delovna mesta in razvoj.
Kot je še ponovil, stališče SD ostaja, da ne podpirajo zapisa fiskalnega pravila v ustavo, podpirajo pa ga "kot pravilo pri racionalni rabi javnih sredstev".
Swoboda se glede samega vpisa fiskalnega pravila v ustavo ni opredelil, je pa dejal, da ga veseli stališče novega vodstva SD z Lukšičem na čelu, "saj daje jasno sporočilo, da moramo dodati element rasti močneje kot doslej".
Zavrnitev fiskalnega pravila prvi korak do predčasnih volitev?
Pred odločanje DZ o fiskalnem pravilu odmeva tudi vprašanje političnih posledic morebitne zavrnitve predloga. Na to je že opozoril premier Janez Janša, ki je ocenil, da je glasovanje o fiskalnem pravilu največji test doslej. Koalicijski partnerji pa opozarjajo zlasti na hude finančne posledice, ki bi jih zavrnitev predloga imela za državo.
Janševe izjave je bilo po mnenju nekaterih mogoče razumeti kot napoved, da bi zavrnitev zapisa fiskalnega pravila v ustavo utegnila pomeniti prvi korak do predčasnih volitev. Predsednik Državljanske liste Gregor Virant te napovedi ne razume "čisto dobro" in se s tem težko strinja, je dejal po današnjem kolegiju koalicijskih partneric pri premierju Janši.
Po Virantovem mnenju je fiskalno pravilo zelo pomembno, ne pa usodno. "Prav, odgovorno in pomembno bi bilo, da bi v ustavo zapisali fiskalno pravilo, saj bi s tem dali jasen signal mednarodni javnosti, da smo resna in kredibilna država. Tudi naši ratingi bi se popravili," je ocenil Virant, ki še vedno računa na "odgovorno ravnanje opozicijskih poslancev, čeprav je možnosti relativno malo".
Ker so glede podpore predlogu "razcepljeni" na koalicijo in opozicijo, pa po Virantovih besedah morebitna zavrnitev fiskalnega pravila ne bo imela notranjepolitičnih posledic. Opozarja pa, da utegne imeti zavrnitev fiskalnega pravila škodljive, negativne posledice za Slovenijo kot državo, za slovenske javne finance, gospodarstvo in za obresti, ki jih Slovenija plačuje za izposojeni denar.
Po besedah prvaka DeSUS Karla Erjavca Janševe izjave glede političnih posledic morebitnega padca fiskalnega pravila kažejo na to, kako resna zadeva je fiskalno pravilo. Če pa si bo predsednik vlade "zaželel predčasnih volitev, se bodo zgodile, ne glede na to, ali bo fiskalno pravilo sprejeto ali ne", je dodal Erjavec. Janša pa bo po njegovem mnenju pač povedal, če bo ocenil, da s padcem fiskalnega pravila vlada ne bo mogla več delovati.
Če bo predsednik vlade morebiti vezal zaupnico na sprejem fiskalnega pravila, pa je po Erjavčevem mnenju verjetno ne bo prejel.
Je pa prvak DeSUS spomnil, da fiskalno pravilo omejuje vlado, da ne more več trošiti kot ustvariti. Zato ne razume opozicije, ki svojih glasov za umestitev fiskalnega pravila v ustavo ne namerava dati. Strinja se, da je sprejem tega pravila pomemben zlasti z vidika sporočila finančnim trgom. Če ne bo sprejeto, "in kaže, da ne bo", bo po Erjavčevih besedah ta vlada svoje delo nadaljevala tako, da se ne bo zadolževala več, kot porabi.
Izjave Janše, da mu je žal, da sedanja opozicija ni sestavila vlade, Erjavec ne komentira. Je pa po njegovem mnenju škoda, ker se ni oblikovala velika koalicija, saj da bi v težkih časih potrebovali močno politično vlado.
KOMENTARJI (433)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.