Pahor potegnil črto pod iztekajoče se leto

Predsednik republike Borut Pahor je v poročilu o prvem letu drugega mandata izpostavil, da so ga v političnem smislu najbolj zaznamovale parlamentarne in lokalne volitve. Relativno dolgo obdobje pasivnosti državne politike pa je bilo po njegovi oceni manj opaženo "zaradi ugodnih gospodarskih gibanj in izboljšanega splošnega razpoloženja javnosti".

Pahor, ki je svoj drugi mandat na čelu države nastopil 23. decembra lani, poročilo o delu izda vsako leto, vanj pa vključi svoje dejavnosti, kot so odlikovanja, razpisi volitev in predlaganja kandidatov za osrednje državne institucije, pa tudi fotografije in govori oziroma posamezni citati, ki jih je izrekel ob obiskih oziroma udeležbi na prireditvah.

Poročilo se začne s predsednikovo oceno leta, v kateri je izpostavil letošnje volitve. "Zaradi predčasnega odstopa predsednika vlade zgodaj spomladi in zaradi poznega imenovanja nove vlade zgodaj jeseni je bila slovenska državna politika skoraj pol leta zelo pasivna," je zapisal Pahor in dodal, da je v tem času njemu pripadla naloga nosilca politične stabilnosti.

"Po eni strani je to od mene zahtevalo razširjen opus mojega siceršnjega dela, po drugi strani pa je to od mene terjalo izjemno politično disciplino, saj je moralo vsako moje ravnanje dajati vtis strankarske nevtralnosti. Mislim da je bila ta naloga korektno opravljena, saj ni bilo slišati večjih pripomb," je ocenil.

"Skupna potrpežljivost se je obrestovala"

Omenil je, da so z vodji parlamentarnih strank in poslanskih skupin uspeli uskladiti primeren datum predčasnih volitev, še bolj zahtevna naloga pa da ga je čakala po razglasitvi rezultatov, saj relativna zmagovalka volitev ni dobila zadostne podpore za sestavo vlade, tako je bilo za oblikovanje prve manjšinske vlade potrebnega nekoliko več časa.

V tem procesu je bila, kot je navedel Pahor, njegova dolžnost biti strankarsko nevtralen, spoštovati voljo volivcev in pri podelitvi mandata za sestavo vlade upoštevati realna razmerja moči v DZ. Tako je bil pripravljen ponoviti krog posvetov ali predlagati skrajne roke za postopkovne odločitve. "Ta skupna potrpežljivost se je obrestovala," je ocenil.

"Opažam pa, da večja politična fragmentacija v državnem zboru zahteva izdatno politično voljo za ustrezne dogovore," je zapisal. Po njegovih navedbah smo se namreč znašli v položaju, ko vlade ne vodi najmočnejša stranka in ko v DZ vlada nima predvidljive politične večine, prav tako pa je v posvetovanjih z vodji poslanskih skupin opazno, da vodilna stranka koalicije nima odstopajočega števila poslancev.

Zaradi "izjemno konstruktivnega sodelovanja med udeleženci teh posvetov" javnost tega dejstva po njegovem mnenju niti ne opazi, pri svojem delu pa ga mora, kot je navedel, "zelo upoštevati".

Opozoril, da mednarodno okolje postaja vse bolj nepredvidljivo in nestabilno

Po Pahorjevih navedbah je iztekajoče se leto še poudarilo trend konsolidacije po izhodu Slovenije iz krize. "Naše mednarodno okolje pa postaja vse bolj nepredvidljivo in celo nestabilno," je posvaril. Po njegovih ocenah je pričakovati, da se bodo razmere v mednarodnem okolju še poslabšale, zato mora slovenska politika okrepiti medsebojno zaupanje za ravnanje v zahtevnejših okoliščinah.

"Kot predsednik republike, ki želi povezovati, moram opozoriti, da se škarje sodelovanja oz. razhajanja razpirajo," je zapisal. Ob tem je opozoril na "vse bolj ostre čeri zapiranja v lastne politične okvire, bodisi strankarske, blokovske ali koalicijske". "Če je moja ocena točna, se moramo temu, kako znova okrepiti občutek za sodelovanje, v prihodnjem letu veliko bolj posvetiti," je dodal.

Za Slovenijo je po njegovem prepričanju v nacionalnem interesu urejanje vseh odprtih vprašanj po mirni poti in v krepitvi multilateralizma. Poleg nalog v zunanji in varnostni politiki pa ima Slovenija v prihajajočem letu "še zadnji čas možnost, da pripravi in izvede ustrezne strukturne prilagoditve, ki ji bodo omogočile trajnejšo gospodarsko okrevanje, krepkejšo socialno povezanost in s tem politično stabilnost".