Pahor: Imamo vizijo in načrt

Poslanke in poslanci so začeli razpravo o odgovoru predsednika vlade Boruta Pahorja na poslansko vprašanje Joška Godca (DeSUS) o prioritetah vlade do konca mandata. Godec je razpravo na januarski seji DZ predlagal, ker gre po njegovem mnenju za izredno pomembno tematiko, o kateri je treba najti širši konsenz.

Kot je danes pojasnil Pahor, je vlada na takšno razpravo pripravljena, saj želi odpraviti vtis, da nima vizije in načrta konkretnih korakov, da bi to vizijo uresničila.

Do konca mandata ima po njegovih besedah šest prioritet, ki so konsolidacija javnih financ, izboljšanje pogojev za delovanje podjetij, izboljšanje plačilne discipline, izboljšanje delovanja trga dela, učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala ter strukturni ukrepi in institucionalne prilagoditve. Teh šest prioritet bo zahtevalo sprejem 27 zakonov.

Cilj konsolidacije javnih financ je po njegovih besedah postopno zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP, stabilizacija javnega dolga brez dodatnih davčnih bremen in nadaljevanje uspešnejšega črpanja evropskih sredstev, vse skupaj pa pomeni učinkovitejšo porabo javnega denarja, pravi premier.

Drugi prednostni korak je izboljšanje pogojev za delovanje podjetij. Cilj te prioritete je, kot pravi Pahor, omogočiti hitrejše prestrukturiranje podjetij prek stimulativne obdavčitve bilančne vsote bank, povečati kreditni potencial ter nuditi podjetjem čim bolj enostaven dostop do različnih finančnih instrumentov.

Pri ukrepih za izboljšanje plačilne discipline pa gre za določitev obveznih razumnih plačilnih rokov, omejitev možnosti uveljavljanja odbitnega davka na dodano vrednost, uvedbo menice kot instrumenta plačil do podizvajalcev ter izločanje iz javnih razpisov izvajalce, ki nimajo poravnanih obveznosti do podizvajalcev.

Na področju izboljšanja delovanje trga dela želi spremeniti delovna razmerja v smeri enostavnejših, hitrejših postopkov ter lajšanja prehodov med delovnimi mesti in delodajalci. Pri tem, opozarja Pahor, ne gre le za postopke za hitrejše odpuščanje, temveč tudi za hitrejše zaposlovanje. Med prioritetami vlade je tudi učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala, pri čemer je Pahor omenil razširjen odvzem in zaseg premoženja z obrnjenim dokaznim bremenom ter pospešitev kazenskih postopkov z uvedbo pogajanj med tožilstvom in obrambo.

Poslanska skupina SD po besedah Dušana Kumra vladne prioritete podpira, a le v primeru, da ne bodo ostale le na papirju. Glede na to, da je prvi paket ukrepov že v državnem zboru, kaže, da bo vlada vztrajala pri njihovi realizaciji, še meni.

Na predlagane ukrepe pozitivno gledajo tudi v največji opozicijski stranki SDS, čeprav so po besedah Andreja Vizjaka nekoliko pomanjkljivi. Ob tem Vizjak prosi Pahorja, naj naredi kaj več za to, da bodo te rešitve tudi uveljavljene, "da ne bodo ostale zgolj lepo napisane želje, ki se bodo na koncu zaradi napak pri sprejemanju povsem zaprašile v predalih".

V Zares predlagane ukrepe vlade podpirajo, pravi Franci Kek, ki pa dodaja, da dejansko najprej potrebujemo politične rešitve. "Ugotavljamo, da si nihče ne želi političnih sprememb in si vsi želijo zgolj preživeti. Toda cena te politične blokade je z ekonomsko-razvojnega vidika velika, politično-ekonomski stroški pa visoki," opozarja Kek.

V SLS vladne prioritete podpirajo, saj so po besedah Radovana Žerjava logične in bi se jih bilo treba lotiti "z vsemi silami že zdavnaj prej". "Žal se sliši ta paket kot predvolilni program," ugotavlja Žerjav in dodaja, da v SLS tem obljubam ne verjamejo preveč. Ob tem opozarja, da je gospodarska kriza na površje prinesla "polno takšnih ali drugačnih odkritij in težav". Tako po njegovi oceni pravna država ne deluje najbolje, zato se sprašuje, kako bo vlada učinkovito preganjala gospodarski kriminal.

Vladnim ukrepom so načeloma naklonjeni tudi v DeSUS, a ne na račun kratenja pravic katerim koli kategorijam oseb, pravi Anton Urh. Ker vladni ukrepi posegajo tudi na socialno področje, v DeSUS priporočajo vladi, naj doseže čim širši socialni konsenz. Urh še napoveduje, da bodo v DeSUS aktivno sodelovali pri pripravi ukrepov, pri čemer pričakujejo, da ne bodo "naleteli na zaprta vrata", kot se je po njegovih besedah zgodilo pri pokojninski reformi.

Borut Sajovic (LDS) pravi, da je z odgovori predsednika vlade glede prioritet zadovoljen. Opozarja, da jo je Slovenija v dveh letih spopadanja s krizo v primerjavi z drugimi državami odnesla bistveno bolje, "čeprav se hujskači vsak dan znova trudijo dokazovati ravno nasprotno". Ugotavlja, da zaupanje ljudi upada zato, ker "ne znamo več stopiti skupaj", v koaliciji pa so zanemarili jasen razvojni fokus. "To pa je mogoče samo s tem, da naprej strnemo vrste in se v osredotočimo na zagon ekonomije," pravi.

Po predstavitvi stališč poslanskih skupin se je znova oglasil premier Pahor, ki je socialnim partnerjem in opoziciji sporočil, da je vlada pri pripravi ukrepov pripravljena na dialog in kompromise. Če je opozicija pripravljena na sodelovanje, ji bo vlada posredovala osnutke ukrepov, ko bodo ti v medresorskem usklajevanju, in bo lahko sodelovala s svojimi pripombami in predlogi.