Pahor: Podpore za preoblikovanje ali ukinitev volilnih okrajev ni

Predsednik Pahor je po sestanku s prvaki strank v predsedniški palači dejal, da so dolžni storiti vse za to, da vsaj odpravijo neustavnost pri območjih volilnih okrajev, kar je ugotovilo Ustavno sodišče, in s tem zagotovijo, da razpis volitev, ki bodo najpozneje spomladi 2022, ne bi bil ustavno vprašljiv. To lahko rešijo že s spremembo zakona, ki določa velikost volilnih okrajev, za kar je v Državnem zboru potrebnih najmanj 46 glasov.  Vsaj 60 glasov pa je potrebnih za ukinitev okrajev in uvedbo list ter preferenčnega glasu, s čimer bi zagotovili večji vpliv volivcev na izbiro poslancev. A noben izmed obeh predlogov vsaj za zdaj še nima zadostne podpore v parlamentu. 

 Vodje strank in Pahor so sicer sklenili, da bodo do počitnic skušali pripraviti predlog dveh sprememb volilne zakonodaje.

Po Pahorjevih besedah je bilo v razpravi omenjeno vprašanje, ali je smiselno spreminjati okraje, če menimo, da bi hkrati z uveljavitvijo večje vloge volivca na izbiro poslanca "zadeli dva žeblja z enim udarcem". "To je smiselno razmišljanje, vendar obstaja možnost, da se ustrezna večina ne bi oblikovala," je opozoril Pahor. K pripravi sprememb bodo povabili tudi strokovnjake: "Tako zahtevnih sprememb obeh zakonov ne moremo pripravljati politiki, ampak potrebujemo strokovno pomoč," je opomnil.

Stranke imajo različne poglede na spremembo volilne zakonodaje

Večina strank se je v minulih tednih sicer že izrekla glede sprememb volilne zakonodaje. V LMŠ, SMC, Levici, NSi, SAB in v SNS se zavzemajo za ukinitev volilnih okrajev, uvedbo list in preferenčnega glasu, kar bi prineslo večji vpliv volivcev na izbiro poslancev. Tudi znotraj tega je prostor za različne možnosti in pogajanja, denimo izbiro med uvedbo absolutnega ali pa relativnega preferenčnega glasu, pravijo.

Predsednik SDS, ki ima v tem mandatu največ, to je 25 poslancev, Janez Janša po današnjem srečanju izjav ni dajal. Je pa na Twitterju navedel, da SDS podpira vsako spremembo volilnega sistema, ki povečuje vpliv volivca na izvolitev poslanca in hkrati zmanjšuje centralizacijo države.

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je ocenil, da bi bilo zgolj spreminjanje volilnih okrajev, ki jih je geografsko nemogoče poenotiti, izgubljanje časa. Zato so po njegovih navedbah pozvali, da strnejo moči, dajo na stran osebne interese posamičnih poslancev ter v ospredje zahtevo ustavnega sodišča. Izgovarjanje, da je potrebnega veliko časa ali da je treba razmisliti o različnih možnostih, je le zavlačevanje, da do sprememb ne pride, je ocenil.

Na težavnost spreminjanja volilnih okrajev je v izjavi opozoril tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič. Le s spremembo velikosti volilnega okraja volivci ne bodo dobili večjega vpliva na izbiro poslancev, je ocenila tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. Po njenih besedah z obžalovanjem ugotavljajo, da si starejše uveljavljene stranke ne želijo sprememb.

Čeprav izjav v SD in DeSUS niso dajali, je znano, da so zadržani ali proti ukinitvi volilnih okrajev.