Prebedeli cele noči z mislijo, da zjutraj ne bodo več obvladali krize

Predsednik republike Borut Pahor je na posebni slovesnosti v predsedniški palači podelil medalje za zasluge pri obvladovanju migrantske krize v letih 2015 in 2016. Gre za medalje za zasluge na varnostnem in vojaškem področju ter za zasluge na civilnem področju posameznikom in institucijam iz Slovenije ter držav Evropske unije. 

Migrantska kriza v navedenem obdobju predstavlja eno najtežjih preizkušenj na humanitarnem in varnostnem področju v času njene samostojnosti, so navedli v utemeljitvi za podelitev medalj. 

Medalje za zasluge je prejelo pet posameznikov, in sicer nekdanja državna sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic in Andrej Špenga, generalni direktor uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, nekdanji generalni direktor policije Marjan Fank in vodja sektorja v uradu za operativo na ministrstvu za obrambo Stanislav Lotrič.

Šefic: 'Najtežji občutek je bil, da tega ne bo nikoli konec'

"Takrat uradno niso bile odrejene izredne razmere, ampak za vse tiste, ki smo se srečevali s tem, pa smo zagotovo delali v izrednih razmerah," je za oddajo 24UR povedal nekdanji direktor policije Fank. "Dostikrat smo prebedeli cele noči z mislijo, da zjutraj ne bomo več obvladali stvari. Zagotovo pa je bil najtežji občutek in pa pogled, da tega nikoli ne bo konec," se spominja nekdanji prvi mož policije.

Po nekaj dneh improvizacije so državni organi s postavitvijo begunskih centrov v Brežicah in na Šentilju počasi obvladali situacijo. "Smo bili verjetno edini, ki smo zagotovili, da se migrantski tok ni razlival po slovenskih trgih, železniških postajah in vaseh. Ampak so praktično ta migrantski tok opazili samo tisti državljani, ki so ga želeli videti ali pa tisti, ki so bili nepostredno vpleteni," je še povedal Fank. 

Kmalu je Slovenija po vzoru Madžarske na južni meji postavile tudi bodečo žico. "Na nek način smo bili izrazito nesrečni, da smo se morali pogovarjati o tej opciji, da smo morali to postaviti. Izkazalo se je, da je bilo to koristno in seveda upam, da se bodo tudi čim prej iztekli pogoji, da to tudi umaknemo," pa je za oddajo 24UR poudaril Boštjan Šefic, nekdanji generalni sekretar na MNZ. 

Medalje so danes prejeli še Štab civilne zaščite za Posavje, Štab civilne zaščite za Vzhodno Štajersko, policijski upravi Maribor in Novo mesto, 1., 72. in logistična brigada Slovenske vojske, Avstrijska zvezna policija, Ministrstvo za notranje zadeve Republike Bolgarije, Policija Češke republike, Vojska Češke republike, Estonski urad za policijo in varovanje meje, Francoska policija, Latvijska državna policija, Litovska policija, Policijska enota za obvladovanje izgredov, Madžarska, Poljska mejna straža, Romunska mejna policija in romunska policija, Urad mejne in tujske policije Slovaške republike in Zvezna nemška policija.

"Slovenija je v tem času pokazala učinkovitost, odločnost in enotnost"

V utemeljitvi medalj so pojasnili, da je prva velika skupina migrantov Slovenijo prečkala sredi septembra 2015. Nekaj tisoč migrantov je država oskrbela, jim ponudila nastanitev, izvedla postopke, ki jih nalagata slovenska in evropska zakonodaja, ter jim omogočila, da so svojo pot nadaljevali v ciljne države.

Drugi prehod je Slovenijo dosegel 16. oktobra 2015 in trajal do 8. marca 2016. V tem obdobju je v Slovenijo vstopilo nekaj manj kot pol milijona ljudi: vsak dan med štiri tisoč in devet tisoč, 21. oktobra pa kar trinajst tisoč ljudi.

Kot so navedli v utemeljitvi, je Slovenija priprave na številen prihod migrantov začela že v prvi polovici leta 2015, intenzivneje pa se je nanj začela pripravljati julija 2015. Vlada je osrednjo usklajevalno vlogo dodelila ministrstvu za notranje zadeve, ki je v ožji operativni del vključilo policijo. Ta je po navedbah urada predsednika republike z načrtnim delom in preudarnimi ukrepi obvladovala varnostne razmere ter zagotavljala nadzor na slovenskem ozemlju.

Vključena je bila tudi Uprava RS za zaščito in reševanje s štabi in enotami civilne zaščite, prek nje pa še številne humanitarne in druge organizacije, ki sicer delujejo v sistemu zaščite in reševanja. S predstavniki ministrstva za notranje zadeve so poiskali in uredili lokacije za sprejem in začasno nastanitev migrantov ter v sodelovanju s Slovensko vojsko poskrbeli za prehrano, oskrbo in učinkovito logistično podporo.

V pomoč migrantom so se vključile nevladne organizacije in veteranska združenja, podjetja, župani z vodstvi občin in službe nujne medicinske pomoči, predvsem pa izjemno veliko prostovoljk in prostovoljcev, brez katerih bi težko opravili vse delo tako zavzeto, skrbno in humano, so spomnili v utemeljitvi. Na področju humanitarne pomoči, začasne nastanitve in oskrbe migrantov so sodelovali Rdeči križ Slovenije, Slovenska karitas, Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, Evangelistična humanitarna organizacija Podpornica, Zveza tabornikov Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Gasilska zveza Slovenije, službe nujne medicinske pomoči, Zveza slovenskih častnikov ter številni nepovezani prostovoljci in prostovoljke.

Pomoč so ponudila podjetja, tako avtobusna kot Slovenske železnice, vključili pa so se tudi posamezniki, ki so zagotavljali varne prevoze. "Vseh ni mogoče našteti. Neprecenljivo pomembna sta bila tudi objektivno poročanje medijev ter zavzeto delo novinarjev in novinark, ki so spremljali dogajanje," so pojasnili v utemeljitvi.

Obenem so poudarili, da Slovenija pri tem ni bila sama. Materialno pomoč ji je v obliki opreme ali finančnih sredstev posredovalo 13 držav in šest mednarodnih organizacij in inštitucij. Z aktivno udeležbo policistov je sodelovalo 11 držav, še ena pa s sodelovanjem vojakov.

"Slovenija je v tem času pokazala učinkovitost, odločnost in enotnost pri sprejemanju odločitev in pri izvajanju ukrepov. Pokazala pa je tudi človeški obraz ljudem, ki jih je usoda poslala na pot za boljšim življenjem tisoč kilometrov od njihovih domov," so še navedli v utemeljitvi podelitve medalj za zasluge.