Po tem, ko so mediji poročali o zvišanju plače 42 uslužbencem, so danes v kabinetu predsednika vlade sklenili, da se javnim uslužbencem, ki jim je vlada zvišala plače in delajo v kabinetu predsednika vlade, plača ne bo zvišala. Za tiste, ki jim je vlada soglasje za dvig plače že izdala, tega v prihodnje ne bodo izvajali, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Bodo pa plače zvišali na ministrstvih. Med temi, ki naj bi se jim plača zvišala, je pet uslužbencev zunanjega ministrstva, po štirje s finančnega, prometnega in notranjega ministrstva, po trije iz premierjevega kabineta ter gospodarskega in kulturnega ministrstva. Tovrstnih povišanj v tem mandatu ni bilo na obrambnem ministrstvu ter v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kot so pojasnili na uradu vlade za komuniciranje, ima vlada možnost, da s sklepom določi, da se javnega uslužbenca, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, za čas mandata funkcionarja, uvrsti v plačni razred, ki je za pet plačnih razredov oziroma 20 odstotkov višji od plačnega razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto.
Zaposlitev funkcionarjev je bolj negotova
Glede na to, da javnim uslužbencem, ki so "vezani na osebno zaupanje predsednika vlade", delovno razmerje preneha z dnem prenehanja mandata predsednika vlade, je njihova zaposlitev po prenehanju funkcije bolj negotova kot v primeru tistih javnih uslužbencev, ki imajo delovno razmerje v kabinetih sklenjeno za nedoločen čas in po prenehanju mandata posameznega funkcionarja ostanejo zaposleni v državni upravi. Zaradi te "negotovosti zaposlitve" imajo možnost že omenjene uvrstitve v višji plačni razred, so pojasnili v uradu vlade za komuniciranje.
Pahor: Potrebujemo čas, da se organiziramo
Sicer pa je premier na današnji novinarski konferenci pojasnil, da deluje nova vlada približno 60 dni in da 100 dni miru za vlado ne pomeni, da ta čas lahko uživajo v svoji zmagi, temveč ravno zato, da se organizira. Pojasnil je, da je vodja kabineta res sprejela odločitev, da se plače funkcionarjem povišajo. Po pogovorih in v skladu s celovito politiko pa je danes sprejela odločitev, da to s 1. februarjem ne velja več. Tako bodo po njegovih besedah tudi ministri premislili, ali se bodo plače na njihovih ministrstvih zvišale.
Nižje plače tudi za direktorje energetskih podjetij
Z ministrstva za gospodarstvo pa so direktorje energetskih podjetij pozvali, naj si med krizo znižajo plače, tako da ne bi zaslužili več od predsednika vlade, torej dobrih 6100 evrov bruto. Enako nameravajo predlagati tudi direktorjem drugih državnih podjetij. Slednji nad tem niso najbolj navdušeni, a bodo, kot kaže, poziv upoštevali. Pri tem pa opozarjajo, da naj bo vlada pri nižanju direktorskih plač previdna, saj bi velike spremembe lahko porušile razmerja v podjetjih in tako bolj škodovale kot koristile.
KOMENTARJI (196)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.