Da je padec Berlinskega zidu zanj "eden najbolj navdihujočih zgodovinskih mejnikov 20. stoletja", ki je simbolizira zahtevo po svobodi, povezovanje in združevanje, je med drugim poudaril predsednik Borut Pahor, ki se je v Berlinu mudil na povabilo Mednarodnega centra za kulturno diplomacijo.
Pahor je uvodoma poudaril "nenadomestljiv pomen evropske ideje, ideje o združeni Evropi za padec Berlinskega zidu, za čas neposredno po njem, za sedanji čas in za našo prihodnost".
"Moja teza je, da je bil stvaren padec Berlinskega zidu oziroma simbolen padec celotne železne zavese in padec avtoritarnih sistemov v Srednji in Vzhodni Evropi najtesneje povezan z močjo in vseprisotno idejo evropskega povezovanja in združevanja."

Ljudje v totalitarnih režimih so zahtevali spremembe, je nadaljeval: "Zelo je pomembno, kaj so si vzeli za vzor teh sprememb. To je bila v prvi vrsti demokracija, pravna država, spoštovanje človekovih pravic in tržna ekonomija. Toda hoteli so biti tudi del evropske ideje, Združene Evrope. Hoteli so biti njen del v vrednostnem in v stvarnem smislu."
Zahteva po demokraciji in ustanovitvi lastne države tesno povezana z zahtevo po enakovrednem življenju z drugimi evropskimi narodi je bila po Pahorjevih besedah razvidna tudi v slovenskem primeru: "Spomladi leta 1989, na predvečer zatona starega režima in prvih demokratičnih volitev v Sloveniji, so bila v enem od najbolj odmevnih političnih deklaracij tedanje protirežimske opozicije zapisana vsa tri stremljenja demokratičnih sprememb; demokracija, neodvisnost in samostojnost Slovenije ter njena vključitev v Združeno Evropo."

"Bistvo evropske ideje je, da je več tistega, kar nas povezuje, kot tistega kar nas ločuje. Zlasti sedanji zastoj pa kaže, da je za pomembnost integrativnih procesov v Evropski Uniji pomembno upoštevati tudi tisto, kar nas ločuje kot del mavričnega pluralizma identitet."
Pahor je slednje poudaril, ker je v času pred in po padcu Berlinskega zidu demokratične spremembe močno navdihoval konsenzualni tip politike oziroma, ker je padec Berlinskega zidu sodil v čas, v katerem je prevladovala politika vključevanja, ne izključevanja. "Do nedavnega je bila tudi dovolj močna in prepričljiva, da nam je zagotovila 30 let vsestranskega napredka."
"Zdaj moramo biti pozorni na vzpon konfliktnega tipa politike, ki izključuje. Ta tip politike v bistvu zanika plemenito vrednostno podstat evropske ideje, povezovanje in združevanje, iskanje skupnega imenovalca," je nadaljeval. "Kot zelo proevropsko usmerjenemu politiku mi je danes popolnoma jasno, da je potrebno voditi nadaljnje integracijske procese ob zelo tankočutnem razumevanju vseh naših različnosti. V nasprotnem primeru bo prišlo do pomembnejših razhajanj in ločevanj, med drugim tudi na Zahodno in Vzhodno Evropo, ki je v prihodnosti ne bi delila železna zavesa, ampak nevidna zavesa."
Odločilnega pomena pa je, tako predsednik Pahor, "da evropska ideja ostaja skupen navdih, skupno stremljenje, skupna vizija". "Kljub zastoju Evropske unije in Brexitu ostaja združena Evropa najbolj čudovita izkušnja v zgodovini stare celine. Naša moralna in politična odgovornost je, da ji vdahnemo nove svežine, ki bo znova navduševala in navdihovala ljudi. Pred tridesetimi leti je ta ideja pomembno zaokrožala zahtevo po spremembah, po padcu totalitarnih sistemov in končno berlinskega zidu in železne zavese. S tega vidika je njena renesansa odgovor na zahtevo ljudi po spremembah danes."

Poudaril je, da sam prihaja iz Nove Gorice, "ki je na slovenski strani slovensko-italijanske meje. Na drugi strani je Gorica. Če bomo uspeli v prihodnosti dati evropski ideji in Evropski uniji nove svežine in bo znova navdihovala ljudi, si želim, da bi ti dve Gorici postali eno mesto. To je čudovita ideja, ki jo strastno podpiram."
"To bi bila unikatna evropska izkušnja. Dve mesti, z dvema narodoma, dvema jezikoma, dvema tradicijama, dvema zgodovinama, bi začeli pisati skupno zgodbo prihodnosti."
A dodaja, da je to odvisno od tega, kako močna in navdihujoča bo Evropska unija, saj brez nje ta projekt ni mogoč.
KOMENTARJI (124)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.