Pahor opozoril voditelje pred konflikti širokih in nenadzarovanih razsežnosti

Slovenija je med državami, ki si prizadevajo za trajen mir, za kar je potrebno mirno reševanje sporov, je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov poudaril predsednik države Borut Pahor. ZN je nepogrešljivo orodje za ohranjanje in utrjevanje mednarodnega miru, vendar pa se v nasprotju z ustavno listino ZN sila še vedno uporablja in občutek je, da sedanja arhitektura ZN, še posebej Varnostnega sveta, ne izpolnjuje svoje temeljne vloge, je povedal in dodal, da razprava o reformi traja dolgo, ni pa prinesla nikakršnega napredka.

Opozoril je, da ZN brez reforme tvega, da bo odrinjen na obrobje. Blokada v VS se vse pogosteje uporablja kot izgovor za uporabo sile. Včasih z dobrimi razlogi, včasih ne. Če se bo to nadaljevalo, pa se lahko sodobna politična in varnostna infrastruktura zlomita, še dodaja.

Stalne članice VS bi morale po besedah Pahorja odgovorno uveljavljati svojo pravico do veta in v skladu z mednarodnim pravom ter ustanovno listino ZN. "Posodobitev ZN je naša zgodovinska dolžnost," je poudaril in dodal, da se mora to zgoditi, še preden se bo mir v svetu prišel do točke brez povratka.

Glede uporabe sile je dejal, da je to mogoče, vendar le v primeru mandata ZN. "Če bo posredovanje brez mandata ZN postalo načelo, bo svet zanesljivo prišel do točke, ko lahko samovoljno ukrepanje sproži konflikte širokih in nenadzorovanih razsežnosti," je še povedal.

Obsodil je nastajajoče grožnje terorizma in islamskih skrajnežev na širšem območju Bližnjega vzhoda ter severne Afrike, ki so drugačne v svojem strateškem pristopu in metodah delovanja.

"Gre za globalni fenomen surovosti in zanemarjanja človeškega življenja, ki ga moramo najostreje obsoditi in se proti njemu boriti ob misli na mandat Varnostnega sveta. Zaradi pomena, ki ga dajem Varnostnemu svetu, bi rad poudaril podporo resoluciji, ki jo je sprejelo več kot sto držav," je poudaril.

Svoj govor pa je sklenil z mislijo, da vizija svetovnega miru ostaja neuresničena, vendar pa ideali, ki so vodili do ustanovitve ZN ostajajo. "Obnovimo dialog in zaupanje. To je edina pot naprej za ohranitev svetovnega reda na temelju mednarodnega prava in zapuščanja trajne dediščine prebivalcem in državam tega sveta," je dejal Pahor.

Ob robu zasedanja se je Pahor v hotelu Waldorf Astoria udeležil tudi sprejema, ki ga je za vodje delegacij pripravil ameriški predsednik Barack Obama. Hkrati se je tudi fotografiral z Obamo in njegovo ženo Michele.

Pahor govoril tudi z generalnim sekretarjem in številnimi voditelji

Sicer pa je delegacija pod vodstvom Pahorja, v njej pa je bil tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu Bogdan Benko, končala obisk v ZDA. Pahor se je v torek udeležil podnebnega vrha v organizaciji generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna in v govoru zatrdil, da je Slovenija glede prizadevanj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov med najbolj ambicioznimi državami sveta in je pozval druge, naj delajo enako. "Naša zaveza je, da bomo zmanjšali izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 za 20 odstotkov in do leta 2030 za 40 odstotkov z ravni iz leta 1990," je dejal.

Pred tem je imel bilateralno srečanje z Ban Ki Munom, ki je pohvalil konstruktivno vlogo Slovenije na Zahodnem Balkanu tudi skozi pobudo procesa Brdo. "Udeležba predsednika vlade ali republike na Generalni skupščini ZN je pravzaprav najbolj uspešna in če smem reči tudi najbolj varčna oblika diplomacije. V kratkem času štirih, petih dni je možnost srečanja z vsemi tistimi visokimi predstavniki drugih držav, ki jih morda bolj poredko srečate ali pa se želite z njimi temeljiteje posvetovati o zadevah," je dejal Pahor, ki je imel še kar nekaj bilateral do konca splošne razprave.

Sestal se je s predsednikom 69. Generalne skupščine Samom Kuteso iz Ugande, s katerim sta govorila o podnebju, razvoju in drugih vprašanjih na dnevnem redu ZN. S predsednikom Turčije Recepom Tayyipom Erdoganom pa sta govorila o razmerah na Bližnjem vzhodu in vlogi Turčije v boju proti Islamski državi. V torek se je sešel tudi s hrvaškim kolegom Ivom Josipovićem.

Že v ponedeljek se je udeležil sprejema predsednika Južne Afrike Jacoba Zume, s katerim sta govorila o možnostih za izboljšanje gospodarskega sodelovanja, o razmerah v Ukrajini pa je med drugim spregovoril z zunanjim ministrom Ukrajine Pavlom Klimkinom in mu dejal, da podpira članstvo Ukrajine v EU, ne pa tudi v Natu.

Govoril je tudi z nigerijskim predsednikom Goodluckom Jonathanom, s predsednikom Kostarike Luisom Guillermom Solisom, s predsednikom Irana Hasanom Rohanijem, predsednikom Poljske Bronislavom Komorowskim in srbskim predsednikom Tomislavom Nikolićem.