Pahor odlikoval športne trenerje, ki so pripomogli k izjemnim dosežkom športnikov

Predsednik države Borut Pahor je na posebni slovesnosti v predsedniški palači z državnimi priznanji odlikoval pet posameznikov, ki so red za zasluge prejeli za izjemne dosežke na področju športa. 

Marjan Fabjan

Marjan Fabjan je red za zasluge prejel za izjemne dosežke na področju športa, ki jih potrjujejo vrhunski uspehi slovenskih judoistk in judoistov. Gre za enega najbolj izkušenih, spoštovanih in uspešnih trenerjev v svetu juda, ki se je z omenjenim športom spoznal kot osemletnik in v njem našel urejenost, ob tem pa tudi pripadnost, sprejetost in priložnost. Leta 1978 je vstopil v jugoslovanski judo, postal je juniorski in seniorski prvak tedanje Jugoslavije, na prvenstvu Evrope pa je osvojil bron. Leta 1989 in 1990 je postal prvak Avstrije, leta 1992 pa še državni prvak Slovenije. Nato je z lastnimi rokami zgradil vadbeno središče na Lopati pri Celju, kjer je vzgojil naše mednarodno najuspešnejše judoistke in judoiste, med njimi Urško Žolnir, Petro Nereks, Lucijo Polavder, Roka Drakšiča, Tino Trstenjak in Anamari Velenšek.

"Marjan Fabjan je sinonim za strogost, nepopustljivost, celo neizprosnost do sebe in do drugih. V tem špartanstvu pa so tudi trdnost, zanesljivost, skrb drug za drugega in celo ljubezen. Ta je skrivnost njegovega uspeha. Nihče nima juda tako rad, kot ga ima Marjan Fabjan." 

Andrej Hauptman

Za vrhunske uspehe slovenskih kolesarjev je red za zasluge prejel Andrej Hauptman. Hempi, kot ga kličejo prijatelji, je eden najboljših slovenskih kolesarjev, udeleženec treh največjih etapnih dirk – Giro d’Italia, Tour de France in Vuelta Espana – in nosilec vidnih kolesarskih uspehov. Osvojil je bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v cestni dirki v Lizboni leta 2001, četrto mesto na svetovnem prvenstvu v mestu Zoldner leta 2002 in peto mesto na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004. Bil je izbran za športnika leta Slovenije in prejel Bloudkovo nagrado za izjemni tekmovalni dosežek. 

Po bolezni se je odločil, da bo kolesarsko pot nadaljeval v vlogi trenerja v klubu, s katerim se je kot mladenič podal na kolesarsko pot. V Kolesarskem društvu Rog je najprej treniral člansko ekipo, zatem mlajše člane. V ekipi starejših mladincev sta kolesarila tudi Tadej Pogačar in Žiga Jerman. Pod Andrejevim mentorstvom sta že takrat dosegala vidnejše rezultate. Leta 2017 je bil Andrej Hauptman izvoljen za selektorja slovenske kolesarske reprezentance. 

"Andrej Hauptman je velik športni trener in velik človek, ki brezpogojno daje in nikoli ničesar ne pričakuje v zameno. Državi prinaša ponos in domovini srečo."

Franc Hvasti

Red za zasluge je za izjemne dosežke na področju športa, ki jih potrjujejo vrhunski uspehi slovenskih kolesarjev, prejel tudi Franc Hvasti, ki je kariero začel kot mladinec tedanjega Kolesarskega kluba Mladost Kranj, pozneje pa je opravljal delo trenerja in selektorja, medtem ko je danes častni predsednik Kolesarskega kluba Sava Kranj. Zaradi njega je Kranj postal središče vrhunskega kolesarskega dogajanja, kolesarjenje pa se je uvrstilo med najuglednejše športe v Sloveniji.

Hvasti je trikrat zmagal na dirki za veliko nagrado Kranja, leta 1963 je kot mladinec osvojil naslov slovenskega prvaka, leta 1968 pa naslov članskega jugoslovanskega prvaka. Leta 1971 je na svetovnem amaterskem prvenstvu v Veliki Britaniji osvojil drugo mesto. A želel si je postati trener. Pridobil je mednarodno licenco in kot trener dosegel vse, kar je na tem področju mogoče doseči. V letih od 1972 do 1987 je bil trener Kolesarskega kluba Sava Kranj, ki je pod njegovim vodstvom postal vodilni jugoslovanski kolesarski klub z naslovi državnega prvaka v vseh starostnih skupinah. Kot trener jugoslovanske reprezentance je dosegal zmage na balkanskih prvenstvih, sredozemskih igrah, dirki po Jugoslaviji in dirki po Avstriji. 

Zanj najtežja vloga je bila vloga selektorja, a opravljal jo je strokovno, pa tudi z neizmernim zanosom. Osem let mu je bila zaupana jugoslovanska, štiri leta avstrijska in pet let slovenska izbrana vrsta. Štirikrat se je udeležil olimpijskih iger. Mladim generacijam, ki komaj stopajo na kolesarsko pot, Franc Hvasti svetuje, naj pišejo dnevnik. Vsak dan in čim bolj podrobno. Sam to počne še danes in tako je nastala avtobiografska knjiga Dve uri resnice, ki je dragocen spomin na začetke slovenskega vrhunskega kolesarstva.

Roman Krajnik 

Za izjemne dosežke na področju športa, ki jih potrjujejo vrhunski uspehi slovenskih in tujih športnih plezalk in plezalcev je red za zasluge prejel Roman Krajnik, ki se je s športnim plezanjem seznanil v Plezalnem klubu Škofja Loka, kamor ga je leta 1993 sošolka povabila, da bi se preizkusil kot plezalec, postal pa je trener. Tri leta pozneje je začel ljubiteljsko trenirati prijatelje, leta 1998 pa skupino nadobudnih otrok, med katerimi sta bili tudi sestri Maja in Katja Vidmar. Leta 2000 je postal poklicni trener v Plezalnem klubu Škofja Loka, kjer je treniral vse generacije, od najmlajših plezalk in plezalcev do izkušenih, ki so pod njegovim vodstvom postajali vrhunski športni plezalci. 

Z njihovimi uspehi je rasel njegov sloves: postalo je jasno, da gre za izjemnega trenerja. Škofjeloški klub je postal najboljši plezalni klub v državi, Roman Krajnik pa najprej trener slovenske mladinske reprezentance, pozneje pa selektor članske državne reprezentance v športnem plezanju. Leta 2018 je odšel v Avstrijo, kjer je bil dve sezoni glavni trener državne reprezentance v športnem plezanju in na tem mestu prvi tujec. Tudi avstrijsko reprezentanco je popeljal do številnih uspehov, med drugim do zmage na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku, Jakoba Schuberta do naslova dvakratnega svetovnega prvaka, Jessico Pilz pa do svetovne prvakinje in zmagovalke svetovnega pokala v kategoriji težavnost. 

Od konca leta 2019 je Roman Krajnik trener najboljše športne plezalke na svetu, Janje Garnbret. Roman Krajnik pravi, da je vsak njegov tekmovalec poseben in da se je z vsakim naučil nekaj novega. Talent je pomemben, dodaja, najpomembnejši pa je vloženi trud, ki pomeni kar 90 odstotkov rezultata. Roman Krajnik je izvrsten športni trener, ki je do zvezd pomagal priplezati številnim športnicam in športnikom v Sloveniji ter na tujem. Z njegovo pomočjo je športno plezanje postalo priljubljen in uveljavljen šport, njegovi junaki in junakinje pa so vzorniki mladim ter navdih skupnosti. 

Polona Sladič 

Red za zasluge za izjemne dosežke na področju športa, ki jih potrjujejo vrhunski uspehi slovenske parastrelske reprezentance, pa je prejela Polona Sladič, ki se je strelstvu in športu zapisala že v otroštvu. Bila je uspešna tekmovalka, članica državne reprezentance v streljanju in dvakratna državna prvakinja. Potem je morala zaradi težav s hrbtenico zaključiti tekmovalno pot. Takoj se je odločila, da bo trenerka. 

Že pri 18-ih letih je prevzela organizacijsko in trenersko delo v svojem tedanjem strelskem društvu, čez manj kot deset let, leta 1995, pa je postala glavna trenerka strelske reprezentance invalidov Slovenije. Pod njenim vodstvom je parastrelska reprezentanca Slovenije na uradnih mednarodnih tekmovanjih osvojila 33 medalj: devet na paraolimpijskih igrah, 11 na svetovnih prvenstvih in 13 na evropskih prvenstvih. Med trenerji v Sloveniji bi zelo težko našli uspešnejšega in zato je leta 2021 Polona Sladič prejela Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu. To je bilo prvikrat, da je najvišje državno priznanje za šport prejel trener v športu invalidov. 

Kot športna funkcionarka, podpredsednica Strelske zveze Slovenije in predsednica trenerske komisije Strelske zveze Slovenije je vodila projekt vključitve strelstva invalidov v tekmovalni sistem. Slovenija je tako postala druga država v Evropi, kjer so parastrelci lahko enakovredno vstopili v konkurenco na tekmovanjih zveze. Z izjemnim znanjem in izkušnjami ter s tiho potrpežljivostjo svojim tekmovalcem vliva zaupanje in v njih budi moč in samozavest, ki ju potrebujejo tudi zunaj tekmovališč. Je trenerka z izjemno avtoriteto, pa vendar je najprej prijateljica, ki s športniki gradi enakovreden odnos: velikokrat pove, da zaradi svojih športnikov lahko na invalidnost gleda bolj odprto in sproščeno ter jim je zato hvaležna.

"Življenje ni dirka, ampak streljanje v tarčo," pravi in dodaja: "Ni važno, kako hiter si, ampak kako blizu centra si zadel." Zaradi njene strokovnosti, predanosti in iskrenega razumevanja so slovenski parastrelci že skoraj tri desetletja nepretrgano v samem svetovnem vrhu.