Pahor je v pismu LMŠ pojasnil, da je postavitev novih veleposlanikov potrebna zaradi izteka mandatov sedanjih veleposlanikov. "Odlog imenovanja kariernih veleposlanikov v okviru redne rotacije bi bil neutemeljen ter bi škodoval nemotenemu delu slovenske diplomacije in uveljavljanju zunanjepolitičnih interesov Republike Slovenije v mednarodni skupnosti." Pahor je dodal, da postopek postavitve ni vezan na volilni ciklus, "kar je dobro".
Članom odbora DZ za zunanjo politiko se je na zaprti seji predstavilo sedem kandidatov za mesta veleposlanikov. Ker je postopek tajen, njihova imena uradno niso znana. Ob začetku predstavitev se je odzval LMŠ. Poslanec Nik Prebil je dejal, da so kandidati, ki so se predstavili v DZ, "težavni z dveh vidikov". Po njihovi oceni so vidno blizu SDS in NSi oziroma prihajajo iz ozkega kroga zunanjega ministra Anžeta Logarja, zato imajo v LMŠ občutek, da gre za "nov podaljšek politične kvote" diplomatskih predstavnikov.
Poleg tega je tako ravnanje vlade slabe tri mesece pred volitvami nehigienično, je dejal Prebil in pozval Pahorja, naj ukaza o imenovanju novih veleposlanikov ne podpiše do novega sklica DZ. "S tem bomo preprečili dodatno kadrovanje vlade Janeza Janše, ki presega vse, kar smo videli do zdaj. Ne želimo, da bi se tak trend nadaljeval v zunanji politiki," je dejal Prebil.
Postopek imenovanja vodij predstavništev Republike Slovenije v tujini oz. postavitve veleposlanic in veleposlanikov temelji na 17.a členu Zakona o zunanjih zadevah. Postopek običajno traja pol leta. Menjave na delovnih mestih v zunanji službi ministrstva za zunanje zadeve se praviloma izvajajo v poletnem času, izbirni postopek pa se običajno prične jeseni. Tudi tokratni postopek poteka v skladu s pravili in običajno prakso ter v običajnih rokih. Tokratni postopek se je v skladu z uveljavljeno prakso začel z objavo notranje seznanitve 5. 11. 2021.
"Zaradi trajanja celotnega postopka imenovanja oz. postavitve novih veleposlanic in veleposlanikov bi bilo slabo in neprimerno čakati na izvedbo letošnjih volitev v državni zbor. Tudi v preteklosti menjave vlad (leta 2018 ali 2020) niso vplivale na postopek imenovanja, saj za to, kot rečeno, ni utemeljenega razloga," je pojasnil Pahor.
Postopek izbire kandidatov za veleposlanike je sicer do pridobitve soglasja države gostiteljice tajen, zato na MZZ in v DZ imen kandidatov ne razkrivajo.
Neuradno naj bi v Zagreb odšel državni sekretar na MZZ Gašper Dovžan, v Bratislavo drugi državni sekretar Stanislav Raščan, v København pa vodja kabineta ministra Logarja Mihael Zupančič. Generalni direktor direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko Jernej Müller naj bi odšel v Seul, vodja kadrovske službe na MZZ Sašo Podlesnik pa v Kairo. Vodja sektorja za Afriko in Bližnji vzhod Natalia Al Mansour naj bi postala veleposlanica v Abu Dabiju, dosedanji veleposlanik v Grčiji Matjaž Longar pa veleposlanik v Rimu.
V skladu z zakonom o zunanjih zadevah se mora kandidat za veleposlanika, potem ko vlada poda predlog, predstaviti odboru DZ za zunanjo politiko, po pridobitvi soglasja države gostiteljice pa mora ukaz o imenovanju veleposlanika podpisati še predsednik republike.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.