Rekorder v uniformi maja zaslužil 14.000 evrov bruto

Enotni plačni sistem v javnem sektorju je smiselno ohraniti že z vidika fiskalne obvladljivosti, pravi generalna sekretarka vlade Helena Kamnar. Vprašanje pa je, na katerih točkah je možno ta sistem razrahljati brez škode za celoto in do take mere, da je stvar še vedno obvladljiva, in na katerih mora ostati tako rigorozen, pravi.

Zgodba o plačnih dodatkih za policiste je bila po njeni oceni nekoliko prenapihnjena. Kot je dejala, gre bolj za vprašanje, ali so umeščeni v ustrezen pravni akt. Kamnarjeva namreč pravi, da so v zakon o organizaciji in delu policije vključeni dodatki pravzaprav dodatki, ki so danes določeni bodisi v uredbi o plačah bodisi v kolektivni pogodbi za javni sektor. Edina razlika je dodatek za vodenje prekrškovnih postopkov, ki ga danes ne dobi nihče.

Ko so prehajale naloge iz takratnih prekrškovnih sodišč na upravne organe, je bilo sicer dogovorjeno, da bodo te naloge posebej plačane, vendar niso bile nikoli in sedaj so policisti to izkoristili, pravi Kamnarjeva. Dodaja, da se bo definitivno treba odločiti, ali bodo ta dodatek dobili vsi, ki poleg svojega dela opravljajo tudi te naloge.

Kar pa zadeva druge dodatke, bo treba predvsem poskrbeti, da bodo ovrednoteni na enak način v vseh primerljivih poklicih. Zaenkrat so nekatera razhajanja v dodatku za stalnost, Kamnarjeva pa ne vidi razloga, zakaj bi ena skupina imela ta dodatek višji od druge.

Kamnarjeva meni, da na področju državne uprave ni potrebe, da bi plačni sistem razrahljali, razen v smislu, da bi bilo dobro vpeljati tudi v državni upravi več fleksibilnosti pri nagrajevanju uspešnega dela in kaznovanju slabega.

Za ostali del javnega sektorja pa bi po njeni oceni veljalo delati na tem, da bo zgolj okvir, večji poudarek pa dati menedžmentu, da obvladuje plače svojih zaposlenih in njihovo število v okviru denarja, ki ga ima na razpolago.

Tudi glede vprašanja zmanjšanja števila zaposlenih moramo po njenih besedah ločiti državno upravo in preostali del javnega sektorja. V sami državni upravi so po njenem zmanjšanje v veliki meri že realizirali, čeprav je število zaposlenih verjetno še možno nekoliko zmanjšati in kaj narediti pri poenostavitvi poslovnih procesov.

Pri ostalem delu javnega sektorja pa je treba narediti več stvari. Najprej bi morali določiti, kaj so pravzaprav storitve javne službe, ki državljanom pripadajo brezplačno oz. ob neki participaciji.

Poleg tega je treba določiti standarde in normative za izvedbo teh storitev, še opozarja generalna sekretarka vlade. Pri tem je izpostavila vrtce in dodala, da šele, ko bomo vedeli, koliko kakšna storitev stane, bomo lahko ocenili, ali je v vrtcih preveč zaposlenih. Sama namreč ocenjuje, da produktivnost v celotnem javnem sektorju ni tako nizka, da bi lahko govorili, da je toliko in toliko zaposlenih odveč.

'Pahor očitno ne pozna plačnega sistema'

Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant opozarja, da ne gre rušiti enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, ker bi to pomenilo vrnitev v sistem "dodatkomanije, razsulo in neobvladljivo plačno maso javnega sektorja". Uveljavitev plačnih dodatkov za policiste bi bila po njegovem mnenju pot v to smer. Zanesljivo bi namreč sledile enakovredne zahteve drugih sindikatov v javnem sektorju in vlada ne bi imela nobenega argumenta, da jih zavrne, pravi Virant, sicer predsednik odbora za javno upravo pri strokovnem svetu SDS.

Poudarja, da bi obstoječi sistem vladi, ki bi znala gospodariti, omogočal obvladovanje rasti plač v javnem sektorju tako, da bo ta delil usodo gospodarstva. Kot pravi, tudi OECD v svojem poročilu, ki je za zdaj še neke vrste osnutek, a se najbrž ne bo bistveno spreminjal, priporoča ohranitev investicije, ki jo predstavlja sedanji plačni sistem. Slednjega, povzema Virant, OECD označuje kot izboljšavo in dosežek. Virant trdi, da je bilo vladi zaradi plačne reforme med gospodarsko krizo bistveno laže obvladovati plačno maso v javnem sektorju. Kot pojasnjuje, je novi plačni sistem izrazito pozitivno vplival na obvladovanje mase za plače v javnem sektorju, saj je reforma obrzdala njihovo nenormalno visoko rast.

Spomnil je, da je bila v obdobju med letoma 1995 in 2001 rast plač v zasebnem sektorju 18,2 odstotka, v javnem sektorju pa 29,5 odstotka. In če ne bi bilo plačne reforme in bi se nadaljevala dinamika rasti plač izpred leta 2002, ko so plače letno rasle povprečno za 4,2 odstotka, in bi bila raven plač v javnem sektorju ob začetku krize za približno milijardo višja. Dodaja, da vlada ne bi mogla ničesar reševati z odlogom odprave plačnih nesorazmerij in bi morala drastično zarezati v plače ter jih verjetno znižati.

Ko bo krize konec, bo treba izplačati še ostali del odprave plačnih nesorazmerij. Poleg popravkov sistema in odprave določenih anomalij bi po njegovem prepričanju morali uvesti tudi večjo menedžersko fleksibilnost in dati večji poudarek plačevanju po delovni uspešnosti. Kot poudarja Virant, zakonske možnosti za to obstajajo, problem pa je, ker denarja ni, saj se ves porabi za fiksne plače. Rešitev vidi v tem, da bi deset odstotkov mase plač rezervirali za njihov variabilni del, in sicer postopno tako, da bi za to namenili del letne eskalacije.

Virant se je dotaknil tudi števila zaposlenih v javnem sektorju, pri čemer je ugotavljal, da je bila tako prejšnja kot tudi ta vlada uspešna pri zmanjševanju zaposlenih v državni upravi, števila zaposlenih v širšem javnem sektorju pa jima ni uspelo obrzdati. Rešitev Virant vidi v koordiniranem projektu za celotni javni sektor, s tem da bi za vsak njegov del določili merljive cilje, za njihovo uresničevanje pa bi bil odgovoren posamezen resorni minister.

Boji se, da je ta mandat za te cilje izgubljen. Ministrstvo za javno upravo je ostalo brez vodstva. Nekdanja ministrica Irma Pavlinič Krebs je po njegovih besedah te stvari razumela in po njegovem mnenju se je tudi borila za zmanjšanje števila zaposlenih in tudi za enotni plačni sistem. A je očitno imela s tem velike probleme v vladi.

Glede napovedi predsednika vlade Boruta Pahorja, da bo ministrstvo vodil kar sam, se Virant boji, da bo pri tem zelo neuspešen. "Prvič, ne bo imel časa in že z vodenjem vlade ima neskončne težave. Kako bi ob tem vodil konkretno še en resor, kjer je potrebno kar veliko znanja in razumevanja," se sprašuje Virant. Pri tem meni, da premier z nekaterimi svojimi izjavami v zadnjem času dokazuje, da tega znanja in razumevanja nima. Izpostavlja Pahorjevo izjavo o dodatkih in pravi, da če premier govori o tisočih dodatkih, očitno ne pozna plačnega sistema.