Pahor: Obisk je upravičil pričakovanja

Predsednik vlade Borut Pahor in minister za pravosodje Aleš Zalar sta danes obiskala generalno državno tožilstvo, kjer so razpravljali o boljšem preganjanju organiziranega kriminala in v tem okviru o novem zakonu o državnem tožilstvu. Zaradi nekaterih razhajanj med državnimi tožilci in ministrstvom za pravosodje glede predlaganih sprememb so se dogovorili, da bo ministrstvo pripravilo nov predlog zakona, ki ga bodo posredovali tožilstvu, potem pa se bodo sestali in skušali rešiti odprta vprašanja. Pahor je po sestanku dejal, da so rezultati sestanka opravičili pričakovanja.

Zalar je po sestanku dejal, da je tožilstvo kot najbolj problematično izpostavljalo vzpostavitev nove posebne skupine za pregon organiziranega kriminala. Glede tega so se dogovorili, da bodo ustanovili novo 12. okrožno državno tožilstvo, ki se bo ukvarjalo z pregonom organiziranega kriminala, tožilci, ki že delajo na zadevah, pa bodo v okviru tega tožilstva lahko normalno končali svoj mandat. Pogovarjali so se tudi o vlogi specializiranega oddelka tožilstva, ki obravnava kazniva dejanja oseb z uradnimi pooblastili pa tudi o tem, kam umestiti državno tožilstvo. Gre za problem, ali je to bližje izvršni veji oblasti, ali je samostojen pravosodni organ, ali pa je bližje sodni veji oblasti, je pojasnil Zalar. Na koncu so se dogovorili, da naj bi bilo tožilstvo samostojni pravosodni organ. Zalar je sicer delovni obisk ocenil kot uspešen.

Kot uspešen je obisk ocenila tudi generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Kot je dejala, je tožilce najbolj skrbelo, kako bo po novem organizirana posebna skupina za pregon organiziranega kriminala, saj se tu tožilci ukvarjajo z najbolj zahtevnimi primeri. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da je ministrstvo del pripomb tožilcev že upoštevalo.

Brezigarjeva je Pahorja in Zalarja opozorila tudi na problem pomanjkanje državnih tožilcev. Obseg zadev se je v zadnjih letih zelo povečal, število tožilcev pa ne, je dejala.

Pahor je na novinarsko vprašanje na koncu še dejal, da se o konkretnih primerih, kot so Patria, Čista lopata ipd., na sestanku niso pogovarjali.

Spor med Zalarjem in Brezigarjevo

Delo tožilstva so v zadnjem času zaznamovali številni zapleti in očitki, po drugi strani pa so se pojavljali očitki o političnih pritiskih na tožilstvo. Odmeval je predvsem spor med Brezigarjevo in Zalarjem. Zapleti so se začeli, potem ko se je tožilstvo odločilo, da po uradni dolžnosti uvede kazenski postopek zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda, pri čemer so se pojavile informacije, da je, potem ko je ena izmed tožilk že določila, da se kazenska ovadba zoper Berglunda zavrže, vodja tožilstva zavrnila sopodpis k takšni odločitvi, zadevo pa predodelila drugi tožilki.

Zalar je zato na ljubljanskem tožilstvu odredil izredni nadzor, ki je po njegovih besedah pokazal hujše nepravilnosti, po mnenju Brezigarjeve pa manjše. Po opravljenem nadzoru je Zalar izdal obvezna navodila za uporabo državnotožilskega reda, ki jim je Brezigarjeva nasprotovala, opozicijski poslanci pa so jih vložili v presojo ustavnemu sodišču, ki je njihovo izvajanje do končne odločitve zadržalo.

Na Brezigarjevo so poleg tega v zadnjem letu leteli tudi očitki o neposrednem komuniciranju s policistom specializiranega oddelka tožilstva v aferi Baričevič, poleg tega naj bi na vrhovnem državnem tožilstvu pregledali spise višje državne tožilke Branke Zobec Hrastar. Brezigarjeva je sicer do zdaj vse očitke zavrnila in poudarjala, da gre za politične napade.