Pahor ob 30. obletnici sprejetja ustave: Ustava je bila plod poglobljenega dialoga

Kot je v slavnostnem nagovoru zbranim poudaril Borut Pahor, sta bila samostojna država in demokratična ustava "otroka visoke politične kulture in visoke konsenzualne politike tistega časa. Visoke politične kulture, v kateri sta prevladala dialog in sodelovanje – ne kljub številnim velikim, tudi globokim razlikam, ki so takrat, ob koncu slovenske politične pomladi, prevevale slovenski politični prostor, ampak prav zaradi njih," je dejal.

Ob tem je še izpostavil, da so institucije pomembne za demokratični pravni red, a če želimo, da bo ustava, ki je bila kot temeljna družbena pogodba plod poglobljenega dialoga in sodelovanja takratnih političnih sil, živela svoj duh, potrebujemo tudi razvito politično in pravno kulturo. Le tako bomo lahko po Pahorjevem prepričanju uživali sadove demokratičnega procesa, za katerega je trdno prepričan, da je ne samo bolj transparenten in pravičen, ampak tudi vzdržen v primerjavi z avtokratskimi ali antidemokratskimi političnimi strukturami.

Kot je še ocenil, smo trenutno priča zatonu konsenzualne politike, ki z dialogom in sodelovanjem privede do smiselnih kompromisov, ki jim ljudje verjamejo. A ta zaton po Pahorjevem prepričanju ni trajen, ampak je cikličen. Zato je potrebna renesansa konsenzualne politike, ki stremi k dialogu, sodelovanju in smiselnim kompromisom. "Dialog in sodelovanje nista odraz šibkosti udeležencev, ampak njihove moči. Odraz njihove nemoči je, da tak dialog in iskanje kompromisov odklanjajo," je še poudaril Pahor.

Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi sekretar tedanje komisije skupščine za ustavna vprašanja, Miro Cerar, ki je uvodoma poudaril, da je Slovenija danes članica številnih pomembnih mednarodnih organizacij, predstavniki naše države pa so enakopravni sogovorniki voditeljev in drugih predstavnikov vseh svetovnih držav. To je po njegovih besedah za dvomilijonski narod z lastno državo in enakopravnim nastopom na evropskem in svetovnem odru izjemen dosežek.

Ta je po Cerarjevem prepričanju še toliko večji, saj se je Slovenija "osamosvojila skoraj celemu svetu navkljub". "Na začetku nas je podpirala le peščica držav in njihovih predstavnikov, ko pa smo pokazali, da od odločitve ne odstopamo, in smo se zanjo borili z vsemi sredstvi, sta odločnost in visoka stopnja narodne enotnosti prevesili tehtnico v našo korist," je spomnil Cerar. Vse to pa ne bi bilo mogoče, če ne bi imeli lastne ustave, ki se je po njegovih besedah najprej porodila kot upanje in ideja, nato pa je postala cilj in končno tudi realnost.

Zasnova ustave je bila tako po Cerarjevih besedah "predvsem upanje v neko drugačno, svobodnejšo in znosnejšo politično prihodnost Slovenije". "Hkrati pa je bila to že normativno izdelana ideja o oblikovanju suverene države Slovenije, ki naj bi zagotavljala demokratičen politični sistem ter resnično spoštovala in varovala človekove pravice in svoboščine," je dejal.

Kot je poudaril Cerar, je slovenska ustava moderna ustava, ki je po svoji vsebini in obsegu primerljiva z drugimi ustavami demokratičnih držav. Ocenjuje, da je bila izbira slovenske ustavne poti pred tremi desetletji pravilna in smiselna. "Kljub dejstvu, da ustava v nekaterih pogledih potrebuje spremembe, lahko ugotovimo, da je bila ob vseh družbenih vzponih in padcih v zadnjih letih v Sloveniji prav ustava edini resnično stabilni pravno-politični dejavnik družbene kohezivnosti in kontinuitete," je prepričan Cerar.

Po njegovem mnenju je čas, v katerem praznujemo 30. obletnico ustave, "nemiren in v marsičem težaven". Po njegovih besedah preseneča predvsem dejstvo, da je po treh desetletjih življenja v demokraciji politična kultura skorajda na nižji ravni, kot je bila na začetku poti samostojne države. "Prav tako je v upadanju pravna kultura, slovenska družba pa se je v zadnjem obdobju še posebej močno razdvojila. Vse to je skrb vzbujajoče in nas opozarja, da ni nič na tem svetu samoumevno in samo po sebi dano," je prepričan Cerar.

Ob tem je še poudaril, da je slovenska družba v zadnjih 30 letih ponotranjila temeljne ustavne vrednote, a sta za njihovo varstvo še naprej potrebna državljanski pogum, da se navadnim družbenim tokovom upamo zoperstaviti z javno besedo in demokratičnimi dejanji, ter aktivno državljanstvo, ki postavlja zgled tistim, ki demokratičnih vrednot ne upoštevajo.