S tem je Pahor parlamentu omogočil, da še pred parlamentarnimi počitnicami izvoli novega predsednika državnega zbora. Kot je znano, je bil Pahor izvoljen za enega od sedmih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu in mu bo z dnem potrditve v Evropskem parlamentu prenehal mandat poslanca DZ. V poslanski skupini ZLSD so sicer že napovedali, da bodo za novega predsednika DZ predlagali Ferija Horvata, ki pa bo za izvolitev na tajnem glasovanju tako kot ostali kandidati potreboval 46 glasov poslank in poslancev.
Poslovnik DZ določa, da lahko kandidata za predsednika in podpredsednika DZ predlaga najmanj deset poslancev. Poslanke in poslanci o kandidatih glasujejo tajno, pri čemer najprej glasujejo o predsedniku DZ, šele po njegovi izvolitvi pa tudi o podpredsedniku.
O novem predsedniku že v ponedeljek
Kot je povedal namestnik generalne sekretarke DZ Matjaž Plevelj, bo Pahor svojo funkcijo opravljal do seznanitve DZ z njegovim odstopom, kar se bo zgodilo že v okviru rednega julijskega zasedanja, ki se bo začelo že v petek in bo trajalo do 15. julija, ko se tudi izteče pomladni del parlamentarnih zasedanj. Kolegij predsednika DZ je danes določil tudi rok za vložitev kandidatur za novega predsednika, ki se bo iztekel v ponedeljek ob 12. uri, tako da bi poslanke in poslanci novega predsednika na tajnem glasovanju volili že v ponedeljek ob 19. uri.
Kljub temu da bo novi predsednik državnega zbora izvoljen za kratko trimesečno obdobje, večinoma med parlamentarnimi počitnicami in v času volilne kampanje, bo imel kar nekaj dela. Predsednik parlamenta sicer svojo funkcijo opravlja do prve seje novoizvoljenega DZ. Skladno z določili novega poslovnika DZ ima tudi precej nalog pri pripravi prve seje novega parlamenta. Poleg tega pa po ustavi predsednik DZ v primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja funkcije začasno opravlja funkcijo predsednika republike.
Pahor pozitivno ocenjuje svoj mandat
Borut Pahor, ki je svoj mandat nastopil 10. novembra 2000, je ocenil, da je bila funkcija predsednika državnega zbora ljubezen na prvi pogled, ki je trajala vse do danes. Dodal je, da je bil predan svoji funkciji, ta čas pa mu bo ostal v spominu kot štiri lepa in uspešna leta. Kljub temu da se mu je v tem času pripetil tudi kakšen spodrsljaj, je Pahor prepričan, da svojemu nasledniku prepušča pozitivno dediščino. Feriju Horvatu, za katerega upa, da ga bo v ponedeljek nasledil, pa svetuje veliko mero potrpežljivosti.
Ključno dejanje iztekajočega mandata je bil po Pahorjevem mnenju dogovor o ustavnih spremembah, ki so pomladi leta 2003 omogočile spremembo ustave in posledično tudi referenduma, na podlagi katerih je Slovenija letos vstopila v zvezo NATO in Evropsko unijo. Prav tako pa je zadovoljen, da je državnemu zboru uspelo sprejeti vse zakone, ki so bili potrebni za članstvo v Evropski uniji. Po njegovih besedah največji spodrsljaj predstavlja zamuda roka za vložitev zahteve za ustavno presojo zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih, ki je bil nato 4. aprila letos. Vsak tovrsten spodrsljaj pa ima tudi dobre strani, je prepričan, saj so po tem uvedli sistem dvojnega pregleda proceduralnih določil, ki se je nato izkazal za dobrega.
Bajuk: Pahorjev odstop pričakovan
O Pahorjevem odstopu je predsednik NSi Andrej Bajuk dejal, da je bil odstop glede na izid evropskih parlamentarnih volitev in nezdružljivosti funkcij slovenskega in evropskega poslanca pričakovan. "Pahorju moramo priznati da se je vedno zavzemal za ugled DZ, ki pa je ključna institucija demokratične ureditve države. Vedno se je zavedal, da je parlament naravni kraj v katerem pride do izraza različnost pogledov in stališč, ki prevladujejo v političnem prostoru na slovenskem. Tega se je zavedal mnogo bolje kot velika koalicija pod vodstvom LDS, kateri sam pripada."
Janša: Namesto Pahorja je odločal Anderlič (LDS)
Predsednik SDS Janez Janša je ocenil, da je Pahor korektno opravljal svojo funkcijo, za kar se mu v SDS tudi zahvaljujejo. V njihovi poslanski skupini sicer formalno še niso razpravljali o napovedani kandidaturi Ferija Horvata za predsednika DZ, vendar pa poslanska skupina "skoraj zagotovo ne bo nasprotovala kandidaturi".
Kot je povedal Janša, je imel Pahor razmeroma omejena pooblastila kot predsednik DZ. Z novim poslovnikom so se strateške odločitve glede dela v DZ prenesle na kolegij, kjer je lahko vsaka poslanska skupina odločala toliko, kolikor je imela glasov. "To je v konkretnem primeru pomenilo, da je o ključnih stvareh v DZ odločal vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič," je povedal prvak SDS in dodal, da je zaradi tega imel Pahor težje delo kot njegovi predhodniki.
