Rebalans bo moral počakati do torka

DZ je po celodnevni razpravi prekinil obravnavo predloga rebalansa državnega proračuna, s katerim se poraba do konca leta znižuje za 600 milijonov evrov. Takšno zmanjšanje je potrebno, da bi ohranili primanjkljaj pri načrtovanih petih odstotkih BDP, vlada pa je našla prihranke predvsem pri materialnih stroških in investicijah.

Sredstva za investicije in investicijske transferje po novem znašajo 1,28 milijarde evrov, kar je 390 milijonov manj kot prej. "Če z rebalansom nismo želeli posegati v pravice posameznikov ter dodatno zniževati plač in pokojnin, je bilo edino možno znižati sredstva za investicije in investicijske transferje," je uvodoma pojasnil minister za finance Franc Križanič.

V opozicijskih strankah so znižanju sredstev za investicije nasprotovali, saj prav te spodbujajo gospodarsko rast. Krčenje investicij v tem času je delovanje v obratni smeri, kot pa izhod iz krize, je dejal Janez Janša (SDS), medtem ko je Radovan Žerjav (SLS) menil, da vlada črtanje investicij na področju prometa, zdravstva, obrambe, znanosti in drugod načrtuje v najbolj neprimernem času.

Zaskrbljenost glede obsega sredstev za investicije so izrazili tudi v poslanskih skupinah Zares in LDS. Za investicije je sicer še vedno predvidenih 30 odstotkov več sredstev kot leta 2008, je po drugi strani ugotovil Bojan Kontič (SD). Sicer pa investicije po njegovih besedah spodbujajo gospodarsko rast le trenutno, za rast na dolgi rok pa je potrebna razvojna naravnanost proračuna.

Po novih izračunih se bo v državni proračun letos steklo 8,1 milijarde evrov, kar je 541 milijonov evrov manj od načrtovanega. Izpad je še posebej visok pri davku od dohodkov pravnih oseb, kjer znaša 281 milijonov evrov, je povedal Križanič. Vlada je z rebalansom našla za skupaj 600 milijonov evrov prihrankov, tako da bo letošnja poraba znašala 9,9 milijarde evrov.

S tem se bo proračunski primanjkljaj malenkostno znižal, znašal bo nekaj več kot 1,7 milijarde evrov. Kot je dejal Križanič, dajemo s tem trgu jasen signal, da primanjkljaj obvladujemo in smo kredibilen kreditojemalec. "Pri tem nikakor ne zanemarjamo akcij za razvojni preobrat," je dodal in poudaril, da vlada še naprej spodbuja raziskave in razvoj ter uvajanje novih tehnologij in novih podjetij, z davčnimi olajšavami pa še dodatno omogoča razvojno aktivnost uspešnih podjetij.

Vlada po Janševih besedah načrtuje primanjkljaj izjemno optimistično, medtem ko je Rudolf Petan (SDS) opomnil, da ne bi smela zamolčati ta teden objavljenega podatka državnega statističnega urada o 9,6-odstotnem proračunskem primanjkljaju v letošnjem prvem četrtletju. Treba je operirati z realnimi podatki, ne pa vse skrivati, je opomnil.

Predlagani rebalans je po Križaničevih besedah skupaj s spremembami na področju trošarinske zakonodaje del spopada Slovenije z najnovejšo fazo, v katero je zdrsnila gospodarska kriza na svetu. Predlog novele zakona o trošarinah, s katero se zvišujejo trošarine za cigarete, električno energijo in zemeljski plin, bo DZ obravnaval v torek, že danes pa je bilo slišati opozorila, naj bo vlada pri uravnavanju trošarin previdna. Taka zvišanja imajo lahko velike in nepredvidljive posledice, je posvaril Borut Sajovic (LDS).

Vlada in finančno ministrstvo "naj vendarle aktivirata sposobne ljudi, ki so zmožni širšega in inovativnega razmišljanja ter iskanja rešitev, kako povečati proračunske prihodke na drug način, ne pa z udarcem po žepu najmanjših ljudi," pa je dejal Franc Jurša (DeSUS). Tudi vrsta drugih razpravljalcev je vlado pozivala, naj se bolj osredotoči na pripravo ustreznih ukrepov za večanje proračunskih prihodkov.

Rebalans je potreben tudi zaradi odločitve Slovenije, da sodeluje v mehanizmu pomoči Grčiji. Posojilo Grčiji, za katero se z rebalansom zagotavlja 140 milijonov evrov, ne bo povečalo primanjkljaja, saj bo šlo za prerazporeditev znotraj depozitov države, je poudaril Križanič in bil deležen očitkov, da pomagamo državi, ki je bogatejša od nas. Grkom bomo dali posojilo, pa imajo že tako enkrat višje plače kot naši javni delavci, našim bomo pa vzeli zato, da bomo stabilizirali državo Slovenijo, je dejal Bogdan Barovič (SLS). "Tukaj ni nobene logike," je dodal.

Predsednik vlade Borut Pahor je uvodoma povabil predstavnike vseh parlamentarnih strank, da bi se pogovorili o gospodarskih razmerah v Evropi in pri nas ter se skupaj odločili o morebitnih ukrepih, ki nas čakajo. "Ne čakajo nas lahke naloge," je dejal in menil, da jih bo mogoče lažje izpeljati skupaj. "Mi smo tako ponudbo dali že pred 18 meseci," je odgovoril Janša ter izrazil pripravljenost za sodelovanje pri pripravi resnega protikriznega programa čez poletje, če bo vlada predlog rebalansa umaknila.

DZ bo obravnavo predloga rebalansa nadaljeval v torek, ko ima na dnevnem redu še predlog novele zakona o izvrševanju državnega proračuna, predlog novele zakona o trošarinah ter predlog zakona o posojilu Grčiji.