Pahor na dnevu odprtih vrat sprejel Prešernove nagrajence

Sprejema pri Borutu Pahorju so se udeležili dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, fotograf Stojan Kerbler, nagrajenci Prešernovega sklada, igralka Nina Ivanišin, glasbenik Luka Juhart in oblikovalec Nejc Prah, ter predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej.

Kerbler je v svojem nagovoru predstavil svojo fotografsko pot in pri tem izpostavil, da šola za uspeh na nekem umetniškem področju že zdaleč ni dovolj. Med mladimi danes opaža veliko talenta, ne pa "toliko pridnosti". Po njegovih besedah so zelo hitro zadovoljni z rezultatom, sploh, če je uspešen. A če hočeš zares uspeti in najti svoj jezik, je treba stalno delati, najti svoj prostor in ta jezik razvijati.

Sam je, kot je povedal, to počel 60 let na svojem domačem dvorišču – na Ptujski gori, Ptuju in v Halozah. "Vse fotografije so nastale v tem ozkem območju, danes pa je seveda svet drugačen, ljudje hodijo po svetu in od tam nosijo slike. A če so narejene v nekaj dnevih, ne more biti enako, kot če delaš leta in leta na istem prostoru," je dejal veliki Prešernov nagrajenec.

Obiskovalce palače je pozdravil tudi minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Zoran Poznič. Po njegovih besedah je Slovenija ena redkih držav, ki na takšen način časti svojo literaturo, svojega največjega moža besede – Franceta Prešerna. "In ravno to je tudi na simbolni ravni znak, da je to vrednota, da je slovenska kultura tisti temelj, iz katerega vsi skupaj izhajamo že stoletja, do danes in verjetno tudi naprej." Pozval je še, naj kulturni praznik "vzamemo kot nekaj, kar nas povezuje in združuje" ter nas "poenotene vsaj znotraj kulturnega polja pelje tudi v turbulentno 21. stoletje".

V krajšem kulturnem programu je nastopil Dekliški pevski zbor Gimnazije Želimlje, Pahor pa je obiskovalcem, preden jih je popeljal po palači, razkril, da ima na zidu svoje pisarne Prešernov portret, kar je po njegovih besedah v predsedniških pisarnah redkost.

"Ko sem se odločal o tem, koga naj dam na zid kot temeljno identiteto, podobo naše države, sem se odločil zanj zelo hitro. Sicer me je nekoliko begal Trubar, nenazadnje se je z njim začela slovenska beseda in oklical nas je za Slovence, njegovi sodobniki so prevedli Biblijo v naš jezik, začelo se je obdobje našega nacionalnega zorenja, a vendarle sem se odločil za Prešerna. Prešeren nam je dal Zdravljico in vso drugo čudovito poezijo, nas navdahnil s spravo, sosedstvom, sodelovanjem, kulturo v najširšem pomenu besede, vključno s kulturo dialoga, ki nas navdihuje še danes kot skupnost," je dejal Pahor.

Pred tem je k Prešernovemu spomeniku na ljubljanskem Tromostovju položil venec. "Vesel sem, da smo morda danes uvedli novo tradicijo. Do zdaj ga je vedno polagal predsednik republike v navzočnosti ministra za kulturo, danes pa so to storili Prešernovi nagrajenci vključno s predsednico sklada," je še dodal na dnevu odprtih vrat.