Pahor: Moja vlada je imela napačno diagnozo glavnega problema

Predsedniški kandidat in poslanec SD Borut Pahor, ki je včeraj na berglah zapustil klinični center, nadaljuje predsedniško kampanjo. "Zgodilo se je to, kar se mnogim jahačem slej ali prej pripeti, gre za precej neroden padec v galopu," je pojasnil in dodal, da se počuti dobro, da nabira kondicijo in da se njegova kampanja, ki jo bodo prilagodili njegovi poškodbi, nadaljuje.

V bolnišnici je imel čas za razmislek

Kot pravi, je imel v bolnišnici nekaj časa za razmislek o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v državi. "Zdaj je čas, ko moramo vedeti, da imamo zelo nevarnega in nevidnega zunanjega sovražnika – krizo. Imamo vse legitimne in moralne razloge, da stopimo skupaj. To ne pomeni, da bomo vsi mislili z eno glavo, pač pa vsak s svojo, le da bomo tokrat nekoliko bolj zaupali v dobronamernost drug drugega," pravi in ob tem poudarja, da dokler želi vlada rešiti neke probleme, je treba z njo stopiti skupaj. "Vzporednica s Peterletovo vlado leta 1990 je premočna, izkušnje prevelike. Tedaj marsikdo ni bil zadovoljen z njegovo vlado, a šlo je za vprašanje samostojnosti Slovenije," se spominja Pahor in v času priprave in sprejemanja aktualnih reform poudarja, da je treba vladi dati dovolj manevra, da prouči možnosti in pride s predlogi na plan.

Podprl bo pokojninsko reformo

Pravi, da bo sam podprl pokojninsko reformo, četudi bo imel pri kaki "vejici ali piki" drugačno mišljenje. "Podprl bom, saj bodo tokrat razsežnosti posledic zavrnitve še dvakrat večje," je prepričan. "Na koncu se bo izpostavilo enako vprašanje kot lani: ali boste podprli ali ne? Ko so tedaj ljudje to zavrnili, sem sam povedal, da bodo posledice slabe ocene bonitetnih hiš in višje cene denarja. A večino javnosti je tedaj zanimalo le, ali bo vlada po padcu ostala ali ne," je povedal Pahor. "Ne bi rad, da se ta kolosalna oslarija, ki se je zgodila pred enim letom, znova ponovi. Menda delamo Slovenci napake zato, da se nekaj naučimo!" je dodal.

Glede reform trga dela je dejal, da si je treba vzeti več časa s sindikati zlasti pri spremembi zakona o delovnih razmerjih in najti neke rešitve. "V fleksilibacijo trga delovnih sil gredo vse države, ki uspešno premagujejo krizo," pravi.

Priznal napačno pot svoje vlade pri reševanju iz krize

Glede sanacije bančnega sistema je nekdanji predsednik vlade dejal, da je to ena od prioritet in da brez tega ni uspešnega izhoda iz krize. Nato je priznal veliko napako svoje vlade: "Napačna diagnoza moje vlade, da se skriva večina problemov v javnih financah in ne predvsem v bančnem sistemu, nas je zelo drago stala koncepta reševanja krize v letu 2009."

Kot pravi, informacij o nezavarovanih kreditih ni imel. "V letu 2009 je imela moja vlada napačno diagnozo glavnega problema. Mislili smo, da je to strukturni primanjkljaj, da je to nastajajoč javni dolg in zato smo ukrepe osredotočili na to, kar je pomenilo takrat mogoč simulus slovenskemu gospodarstvu, da bi se to potegnilo iz krize. Absolutno smo podcenili probleme v slovenskem bančnem sistemu, ki so se začeli kopičiti v letih 2006, 2007 in 2008, ko so banke dajale velike kredite brez ustreznih zavarovanj. Tedaj nisem vedel, kar vem danes. Morda je to moja odgovornost. Nismo videli teh težav," je priznal.