Pahor maja odhaja v Zagreb na pogovore o odprtih vprašanjih

Voditelji osmih držav članic procesa Brdo Brioni so se v petek srečali na rednem letnem vrhu pobude, ki je potekal v Skopju. Po srečanju so prevladovale optimistične ocene o evropski prihodnosti držav zahodnega Balkana, in sicer potem ko je Evropska unija pred kratkim predstavila strategijo svoje širitve na jugovzhod Evrope.

Slovenski predsednik Borut Pahor, ki je skupaj s kolegoma iz Hrvaške in Makedonije, Kolindo Grabar-Kitarović in Gjorgjejem Ivanovom, priredil srečanje, je pozdravil odločitev EU o širitvi na zahodni Balkan, ki se je zgodila "po mnogih letih oklevanja". Na skupni novinarski konferenci po srečanju je poudaril, da bo o strategiji širitve stekla beseda tudi maja na vrhu EU v Sofiji.

V svoji izjavi je izpostavil pomen procesa Brdo Brioni za evropsko perspektivo vseh držav zahodnega Balkana ter primerjal prvo srečanje pobude na Brdu pri Kranju leta 2010 s tem v Skopju. Spomnil je, da pred osmimi leti na srečanje pobude niso prišli vsi povabljeni predsedniki držav, niti niso imeli gostov, prav tako niso sprejeli skupne deklaracije, za razliko od srečanja v Skopju.

Izpostavil je, da se je odnos EU do zahodnega Balkana premaknil tudi zahvaljujoč visokim gostom, ki so se udeležili vrha pobud v preteklih letih. To so bili na primer nemška kanclerka Angela Merkel, nekdanji podpredsednik ZDA Joe Biden, predsednika Italije in Nemčije Sergio Mattarella in Frank-Walter Steinmeier ter nekdanja predsednika Francije in Avstrije Francois Hollande in Heinz Fischer, kot tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki je častni gost vrha pobude tudi v Skopju.

"Odločitev Evropske unije in Evropske komisije, da znova ambiciozneje podpre reforme v jugovzhodni Evropi zato, da bi enkrat vse države tega dela Evrope postale članice Evropske unije, je izjemnega pomena", je izjavil Pahor. Obenem je opozoril, da "Bruselj ne more vsega popraviti namesto voditeljev teh držav". "Del teh nalog je izključno predmet naše politične volje, modrosti in poguma. Počasi, a vendarle se kaže neka optimistična perspektiv tega dela Evrope", je dejal.

Kot je dodal, "ne smemo podcenjevati nobenega, še tako majhnega incidenta, ker je svet postal manj varen in manj predvidljiv". Sklenil je z besedami, da v prihodnost gleda z optimizmom.

Grabar-Kitarovićeva je poudarila "močno podporo politiki širitve" ter pozdravila napredek vseh držav zahodnega Balkana v njihovih prizadevanjih, da bi nadaljevale z reformami.

Tusk je pred udeležbo na vrhu obiskal več držav v jugovzhodni Evropi in izrazil zadovoljstvo zaradi premikov v odnosih med državama, posebej ko gre za Črno goro in Kosovo ter Makedonijo in Bolgarijo. Ocenil je, da je sodelovanje držav v regiji pomembno tudi za varnost Evrope. Sporočil je, da države zahodnega Balkana lahko računajo na podporo Bruslja pri svojih prizadevanjih za vstop v EU.

Gostitelj srečanja Ivanov pričakuje, da bo Makedonija kmalu odprla pogajanja o članstvu v EU. Izpostavil je, da se je možno v ločenih procesih pogajati o članstvu in reševati dvostranske spore, kot ga ima na primer Makedonija z Grčijo zaradi imena svoje države.

Bolgarski premier Bojko Borisov pa je kot častni gost vrha ocenil, da je prišel čas, da voditelji držav jugovzhodne Evrope pokažejo, da lahko sodelujejo.

Predsednik Pahor napovedal srečanje s hrvaško kolegico maja v Zagrebu

Slovenski predsednik je sicer za RTV Slovenija povedal, da sta se z Grabar-Kitarovićevo v Skopju dogovorila za delovni obisk slovenskega predsednika maja v Zagrebu.

Kot pomembno je izpostavil, da s hrvaško predsednico "vzdržujeta stike ne glede na vzpone in padce v dialogu med slovensko in hrvaško vlado". Pahor je ocenil, da so odnosi med Ljubljano in Zagrebom "relativno dobri, če odštejemo odprta vprašanja". V Zagrebu naj bi se pogovarjala o sporih med državama, pričakuje pa, da bosta predlagala tudi nekatere rešitve.

Povedal je še, da sta se z Grabar-Kitarovićevo strinjala, da v Skopju ne bosta govorila o odprtih vprašanjih med Slovenijo in Hrvaško.

Slovenski predsednik je napovedal, da se bo o načinih za rešitev spora glede meje s Hrvaško pogovarjal tudi s Tuskom. Kot je dejal, se namerava z njim pogovarjati o načinih, da bi "čim bolj elegantno" in "politično modro" uredili spor, tudi v luči sredine ustne obravnave na Evropski komisiji v zvezi postopkom, ki ga je Ljubljana sprožila proti Zagrebu zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe o meji. Spomnil, je da na rešitev čakajo tudi druga odprta vprašanja, kot sta Ljubljanska banka in Nuklearna elektrarna Krško.