Pri Pahorju kandidati za zagovornika, viceguvernerko in evropskega sodnika

Irena Vodopivec Jean je na predstavitvi v predsedniški palači med pomembnejšimi izzivi, ki bodo zaznamovali delovanje Banke Slovenije v naslednjem obdobju, uvodoma izpostavila odločilno vlogo denarne politike v evrskem območju, "ki ostaja podporna" ter "zagotavlja spodbudno okolje za okrevanje narodnega gospodarstva in za vzdržnost javnih financ".

"Vse to se odraža v dobrem likvidnostnem in kapitalskem položaju ter nizkih stroških financiranja, kar tudi slovenskim bankam omogoča, da nudijo ugodne pogoje kreditiranja tako podjetjem kot prebivalstvu," je poudarila kandidatka za viceguvernerko.

Zaradi zavedanja o naraščajočem pomenu podnebnih tveganj in njihovih potencialnih negativnih finančnih posledicah bodo centralne banke v območju evra po njenih besedah še naprej krepile družbeno odgovorno trajnostno investiranje. "V nadaljnjem obdobju bo prišel na vrsto tudi razmislek o postopnem izhodnem programu iz dosedanjega načina delovanja," je dejala.

Drugo ključno področje, tako Vodopivec Jeanova, je nadzor bančnega poslovanja. "Izvedene aktivnosti na področju zniževanja nedonosnih izpostavljenosti so se izkazale za učinkovite in pravočasne, saj je slovenski bančni sistem ob razglasitvi epidemije izkazoval bistveno nižje deleže slabih kreditov v portfeljih kot v drugih državah območja evra," je izpostavila.

To po besedah kandidatke ne pomeni, da lahko banke ali nadzornik zdaj zrahljajo prizadevanja za nadaljnje ustrezno upravljanje s kreditnim tveganjem, ki se bo z iztekanjem obsežnih interventnih ukrepov za podjetja in prebivalstvo v naslednjih mesecih pričakovano povečalo.

Dodaten izziv predstavlja učinkovitost prevladujočega poslovnega modela, saj podatki o poslovanju bank v zadnjih petih letih pred epidemijo kažejo, da je dobiček na ravni sistema sicer konstantno naraščal, a ni izhajal iz osnovnega bančnega posla in obrestnih virov, torej dajanja kreditov in sprejemanja depozitov, temveč iz neto sproščanja oslabitev in rezervacij, prodaje pomožnih finančnih dejavnosti, kot so lizing, faktoring ali nepremičninska dejavnost, prodaje paketov nedonosnih kreditov, enkratnih izrednih prihodkov, računovodske pripoznave izpeljanih združitev bank in znižanja operativnih stroškov, je naštela.

V tej luči bo po njenem prepričanju bistvena sposobnost bank, da se čim prej prilagodijo spremenjenim okoliščinam, povečani konkurenci in finančno-tehnološkim spremembam.

Kot tretje ključno področje pa je Vodopivec Jeanova izpostavila "izjemno velik obseg varčevanja oz. vlog nefinančnega sektorja pri bankah, zlasti vpoglednih vlog gospodinjstev". Slovenci tradicionalno varčujemo v bančnem depozitu in ne toliko v alternativnih finančnih naložbah, kot so investicijski sklad ali vrednostni papirji, saj smo nenaklonjeni prevzemanju tveganj, je spomnila. V začetku letošnjega leta so tako vpogledne vloge prebivalstva pri bankah znašale rekordnih 23 milijard evrov, kar predstavlja skoraj polovico bruto domačega proizvoda (BDP), ustvarjenega na ravni države v letu 2019, je dodala.

"Z vidika pristojnih ekonomskih politik bi bilo zato dobrodošlo razmisliti tudi o načinih za produktivno angažiranje teh finančnih sredstev kot spodbudo nadaljnji gospodarski rasti," verjame.

Glede na obstoječe demografske težave bi bili lahko ena izmed možnosti finančni produkti dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in varčevanja, prav tako naj bi bilo mogoče ta zasebni denar prek izdaje državnih in komunalnih obveznic ob ustreznem donosu usmeriti v nujno potrebne infrastrukturne in razvojne tehnološke produkte ali projekte, je menila.

Kukovec prepričan v svoje kakovosti in izkušnje za sodnika na Splošnem sodišču EU

Damjan Kukovec, ki ga je predsednik Pahor državnemu zboru predlagal za kandidata za sodnika na Splošnem sodišču EU, je v javni predstavitvi izrazil prepričanje, da ima potrebne kakovosti in izkušnje za to zahtevno funkcijo. Za kandidaturo se je odločil zaradi povezave svojih relevantnih praktičnih in akademskih izkušenj s področja prava EU. "Te mi dajejo vpogled v pravo, ki je nujen za opravljanje funkcije sodnika. Postati sodnik je torej logičen naslednji korak na moji karierni poti," je dejal.

Diplomiral je pred dvajsetimi leti na ljubljanski pravni fakulteti z odliko, je povedal. Magistriral in doktoriral pa je na Pravni fakulteti Univerze Harvard. Med svojimi delovnimi izkušnjami, ki mu bodo koristile tudi pri opravljanju dela sodnika na Splošnem sodišču EU, je izpostavil delo v pravni službi Evropske komisije. Deloval je tudi na Sodišču EU v Luksemburgu.

Predaval je na številnih univerzah in fakultetah po svetu, med drugim tudi na pravni fakulteti harvardske univerze. Zdaj pa je izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze Middlesex v Londonu, kjer predava pravo EU ter mednarodno konkurenčno pravo.

Spregovoril je tudi o preizkusu pred t. i. Odborom 255, ki ga čaka v primeru potrditve v DZ. "Nedvomno gre za izjemno zahteven preizkus, na katerega je potrebna temeljita priprava. Zavedam se velike odgovornosti, ki jo nosim, če bom izvoljen v državnem zboru," je povedal.

"Želel pa bi poudariti, da je mojo poklicno pot zaznamovalo trdo delo in spopadanje z najtežjimi poklicnimi izzivi. Na tej poti sem pridobil znanje in izkušnje, na podlagi katerih sem se odločil za to kandidaturo in ki mi dajejo prepričanje, da bom preizkus pred odborom uspešno opravil in da bom lahko dober sodnik," je še povedal. Dodal je, da je bil vedno popolnoma neodvisen, nepristranski in zvest le pravnemu sistemu.

Med izzivi, s katerimi se sooča sodišče, je izpostavil dostop do splošnega sodišča, predvsem glede postopkovnih ovir za posameznike. Poudaril je še pomemben razvoj na področju varstva konkurence ter pomen uporabe novih pravno-ekonomskih teorij na področju državnih pomoči.

Pahor je Kukovca izbral med osmimi kandidati za drugo mesto sodnika na Splošnem sodišču EU iz Slovenije, potem ko ga je kot najustreznejšega ocenil tudi Sodni svet. Predsednik republike je o kandidatu opravil posvete z vodji poslanskih skupin in ocenil, da uživa več kot prepričljivo podporo za izvolitev.

Mandatno-volilna komisija DZ se bo do Pahorjevega predloga opredelila v četrtek, prihodnji teden pa bo predvidoma o njegovi kandidaturi na tajnem glasovanju odločal tudi celoten DZ. Za izvolitev bo potreboval najmanj 46 glasov.

Če bo uspešen, ga bo čakal še preizkus pred t. i. Odborom 255, ki v skladu z lizbonsko pogodbo preverja primernost kandidatov za položaje v okviru Sodišča EU.

Ta odbor je bil doslej previsoka prepreka že za dva slovenska kandidata, je pa preizkus uspešno opravila Maja Brkan, ki je v DZ podporo za položaj sodnice na Splošnem sodišču EU dobila januarja. Vsaka država članica ima na Splošnem sodišču EU dva sodnika.

Lobnik bi tudi v prihodnjem mandatu stavil na vključujoč dialog

Dozdajšnji zagovornik načela enakosti Miha Lobnik želi v prihodnje nadaljevati vključujoč dialog. Poleg tega meni, da morajo državljanke in državljani dobiti kakovostne storitve, do katerih so upravičeni, je dejal na javni predstavitvi pri predsedniku.

Med temeljnimi načeli za delovanje zagovornika bi tudi v novem petletnem mandatu poudaril vključujoče sodelovanje z ranljivimi ljudmi, z mediji in vsemi deležniki. Vprašanja diskriminacije se lahko v družbi naslavljajo, če v razpravi sodelujejo vsi udeleženi, je prepričan. Glede na to mora biti dialog res vključujoč, da bi lahko upoštevali mnenja tistih, ki jih problem zadeva, je danes izpostavil Lobnik, ki se mu mandat izteče 25. oktobra.

Kot zelo pomembno vidi tudi nadaljevanje mednarodnega sodelovanja in aktivne vloge zagovornika v regiji. Svoje izkušnje lahko posredujejo državam Zahodnega Balkana in državam kandidatkam za vstop v EU, je prepričan.

Zagovornik po njegovem pojasnilu pomaga vsem, ki menijo, da so bili neenako obravnavani zaradi osebnih okoliščin, ki si jih niso izbrali sami, denimo zaradi invalidnosti in spolne usmerjenosti. Svetuje jim in obravnava njihove primere, poleg tega pa tudi spremlja sistemsko stanje na področju diskriminacije, daje priporočila in osvešča.

Med zagovornikovimi primeri v lanskem letu je spomnil, da so omejitev časa nakupovanja za starejše v prvem valu epidemije covida-19 ocenili kot nesorazmeren ukrep, kar je vlada pri naslednjih valih upoštevala.

V primeru podjetja, ki je višino božičnice vezalo na navzočnost delavcev na delovnem mestu, so to merilo ocenili kot posredno diskriminatorno, saj v slabši položaj postavlja denimo noseče delavke, delavce na očetovskem dopustu, osebe s kroničnimi boleznimi in starejše. Številna podjetja so zagovornikovi odločitvi sledila, je povedal.

Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa pa so pri zagovorniku ocenili kot diskriminatornega, ker diskriminira vrhunske športnike invalide. Odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino je nedavno tako pripravil predlog novele zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, ki odpravlja diskriminacijo pri obravnavi vrhunskih športnikov invalidov. Z dopolnilom pa se širi krog upravičencev še na dobitnike medalj s svetovnih prvenstev gluhih.

"Diskriminacije je več, kot se je prijavi," je Lobnik poudaril danes. Ljudje namreč ne ukrepajo, ker ne vedo, da bi jim to pomagalo, ali pa se bojijo povračilnih ukrepov.