Zalar: Črtani so ključni deli besedila

Magnetogram sestanka premierja Boruta Pahorja z generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem in višjo državno tožilko Branko Zobec Hrastar ne nosi več oznake zaupno. Pahor ga je umaknil in tako ugodil eni od treh zahtev LDS. Javnosti je tako zdaj dostopen prepis skoraj celotnega pogovora. Izjema so le deli, ki bi lahko škodovali predkazenskemu postopku.

Zalar se s tem ne strinja. Kot je povedal za 24UR, takšen magnetogram nima prave uporabne vrednosti. "Črtani so ključni deli besedila, ki bi javnosti omogočili, da bi se celovito seznanila s tem, kdaj, kolikokrat in na kakšen način se je Brezigarjeva nezakonito vmešavala v predkazenske postopke. In zato tak mangnetogram nima velike uporabne vrednosti po mojem mnenju," je dejal.

Javnosti dostopen magnetogram lahko preberete v celoti.

Zalar in Brezigarjeva na nasprotnih bregovih

Zalar in Brezigarjeva sta ves čas ostajala na nasprotnih bregovih. Da bo tako, je bilo jasno že pri prvi temi, vprašanju izrednega pravosodnega nadzora na ljubljanskem tožilstvu. Brezigarjevi se zdi sporen, ker je bil “odrejen zaradi konkretne odprte kazenske zadeve, ker je bil odrejen na podlagi poslanskega vprašanja, zakaj državni tožilci preganjajo finskega novinarja, se pravi, zakaj opravljajo svoj posel.”

Dejala je, da nadzor hujših nepravilnosti ni pokazal, Zalar ji je oporekal. Prav tako se ni strinjal glede razlogov zanj, povedal pa je tudi, da ni šlo za poseg v samostojnost tožilca, saj se niso spraševali, ali je ravnal prav, ko je sprožil kazenski pregon, ali ne. Brezigarjevi je očital popolno blokado v komuniciranju z ministrstvom, ona pa njemu, da izvaja pritiske na tožilce.

Ali minister izvaja pritiske?

Izpostavila je ministrovo vabilo vodjem tožilstev na sestanek o obveznih navodilih tožilstvom, kar se je dogajalo mimo nje. “Jaz sem kasneje izvedela, da so se odločili, da ne pridejo na ta sestanek. Odkrito povedano so bili nekateri kar precej šokirani, ko so dobili ministrove klice, mislim, da še isto popoldne. Obvestili so me, nekateri so že iskali druge službe, pa verjamem, da ni minister grozil v tem smislu. Ne očitam tega ministru, ampak to je bil pritisk,” je dejala.

Kot minister za pravosodje lahko komuniciram z vsakim vodjem tožilstva, ne samo z Brezigarjevo, je odgovoril Zalar. “Problem je v tem, da generalna tožilka vidi to tožilsko organizacijo kot absolutno hierarhično otrganizacijo, kjer se nič ne more zgoditi mimo generalnega državnega tožilca ali celo v nasprotju z njegovim mnenjem,” je dodal.

Večji problem fotografiranje ali pozno obveščanje?

Povod za sestanek je bil tudi odstop Zobec Hrastarjeve z mesta vodje posebnega oddelka. Zanj se je odločila, ker je ocenila, da se je Brezigarjeva vmešavala v preiskovo primera Baričevič ter da ji ne zaupa. "Seveda je nenavadno, če vsak drug dan generalna državna tožilka kliče policista specializiranega oddelka v zadevi, katero obravnavam jaz,” je dejala. Strinjala se je s Pahorjevim povzetkom, da je Brezigarjeva prekoračila svoja pooblastila. Odgovor Brezigarjeve: “Jaz lahko s s svojimi sodelavci vedno govorim.” Večkrat pa je tudi ponovila, da je le spodbujala preiskavo, kar je njena naloga.

Omenjeni policist je preiskoval, kako se je fotografija trupla Saša Baričeviča s kraja zločina znašla v javnosti. “Je generalna državna tožilka dala policistu navodila, kako naj preiskuje?” je vprašal Pahor. “Da,” je bila jasna Zobec Hrastarjeva. Policistu naj bi Brezigarjeva rekla, da je pozno obveščanje večji problem, kot so fotografije. “Povedala mu je, da je policija zamolčala, da gre za sum kaznivega dejanja mučenja živali, poleg tega pa je navedla, da je na posnetku Kanala A vidno, da je policist dvignil trak državni sekretarki, ko je tja prišla s sestro,” je pojasnila Zobec Hrastarjeva. Naslednji del njenega odgovora še vedno nosi oznako zaupno.

Brezigarjeva je dobila občutek, da je na zagovoru, kar pa je Pahor zanikal. Pahor: “Saj nismo na sodišču.” Brezigarjeva: “Jaz imam občutek, da sem.”

Besedo je nato povzel Zalar, ki je dejal, da so dejstva jasna, v njihovih interpretacijah pa se bodo vedno razlikovali. Tako naj bi Brezigarjeva menila, da ji zakon o državnem tožilstvu daje pravico, da se lahko vplete v vsako konkretno zadevo. To ni res, je poudaril. “Lahko zahteva, da je informirana, ne more pa dajati usmeritev, ne more dajati navodil, ne more dajati predlogov, ne more dajati sugestij,” je naštel.

Prav različna tolmačenja zakona so razlog, da ga želi spremeniti. “Ključno vprašanje tu zdaj pa je, če so vsa ta usmerjanja, vsa vmešavanja v proces odločanja taka, kot so, kakšne bodo posledice. To pa je stvar, o kateri bo morala presoditi vlada,” je poudaril.

Magnetogram da, magnetogram ne ...

Za konec pa sta se 'sporekla' še Pahor in vodja njegovega kabineta Simona Dimc. Prva je namreč dejala, da bodo kaseto s posnetim pogovorom shranili, magnetograma pa ne bodo pisali. A je premier vzrojil. “Ne. Tako se dela? Samo ne, ker se bo potem kaseta kar naenkrat izgubila. Se ne bo? Se je že izgubila, kristus! Prosim, da se naredi magnetogram in se ga označi s primerno stopnjo zaupnosti. Prosim. Ali se strinjate s tem? Da se bo kaseta kar naenkrat izgubila? Ah, se še ni nobena, zato ker imaš kratek spomin, jaz imam pa malo daljšega, spomin.”