Svetniki proti referendumu, študenti v akcijo

Državni svetniki so z 18 glasovi za in sedmimi proti zavrnili predlog za zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o malem delu. Za potrditev bi bila tokrat potrebna absolutna večina, tj. 21 glasov svetnikov.

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so razočarani in napovedujejo, da bodo naprej zbirali podpise za referendum. Trenutno čakajo na odločitev predsednika državnega zbora, ki mora razpisati 35-dnevni rok, v katerem jih morajo dobiti 40.000. 

V Stranki mladih – zeleni Evrope odločitev svetnikov prav tako obžalujejo. "Sedaj bo za izvedbo referenduma o kaotičnem in škodljivem ZMD treba zbrati podpise volivk in volivcev," so sporočili.

Svetniki prisluhnili Pahorju

Svetniki prav tako niso izglasovali odložilnega veta na zakon o interventnih ukrepih. Za predlog jih je bilo 12, proti pa 15. Kot kaže, so prisluhnili pozivu premierja Boruta Pahorja, naj veta ne podprejo.

Kot je v imenu predlagateljev dejal prvopodpisani Bojan Kekec, se z interventnimi ukrepi nesorazmerno obremenjuje že tako najbolj ogrožene in najnižje sloje prebivalstva. Prizadete so mlade družine z več otroki. Nerazumljivo pa je tudi zmanjševanje investicijskih sredstev občinam, je navedel.

Z investicijami bi lahko namreč po njegovih besedah zagnali vsaj minimalni razvoj, ljudje bi dobili delo. Zaradi ukrepa pa bodo najbolj trpeli okoljski projekti, saj občine ne bodo mogle izkoristiti evropskih sredstev, ker ne bodo mogle zagotoviti lastnega deleža za sofinanciranje.

Pri tem pa država pomaga "razsipni Grčiji, včeraj se je v vrsto postavila Irska, čaka še Portugalska", je dodal Kekec, ki se sprašuje, ali bomo skrbeli za vse druge države, breme pa bodo v celoti nosili davkoplačevalci. Poleg tega te po njegovih besedah čakajo še drugi "izjemno veliki zalogaji", kot npr. milijoni poroštva za Dars in dokapitalizacija NLB.

Predsednik vlade Borut Pahor je svetnike pozval, naj veto zavrnejo. Kot je poudaril, Slovenija sodeluje v mehanizmu pomoči, saj je za nas enako kot za druge zlasti manjše države evroobmočja preživetje evra življenjsko pomembno.

Očitek, "da pomagamo drugim, sebi pa odtegujemo", po premierjevih besedah ni utemeljen. "Slovenska vlada nima nič bolj pred očmi kot skrb za blaginjo naših ljudi in ker smo v skupni EU, tudi za skupno blaginjo, ker je očitno, da je eno povezano z drugim," je poudaril Pahor.

"Če hočemo ozdraviti naše gospodarstvo in našim ljudem privarčevati velike padce standarda, kot so jih deležni recimo ljudje na Irskem, potem moramo sprejeti nekaj sicer bolečih, a nujnih ukrepov, ki bodo pripomogli k stabilizaciji javnih financ," je dejal.

"A so ljudje res tako zelo čutili krizo, kot se je dejansko zgodila? Niso je, zaradi intervence države," je še poudaril premier. Kot je opozoril, pa je treba dolgoročno zagotoviti vire, da bomo s konkurenčnostjo to socialno povezanost tudi zdržali. Zato je vlada tudi posegla po interventnih ukrepih, ki pa so, kot je poudaril, začasne narave. Poudaril je tudi, da gre za "fer" dogovor: plače se ne povečujejo, a tudi odpuščanj ni.