'Odlašanje bi pomenilo iti s slabega na še slabše'

Po osnutku novega pokojninskega zakona bi bilo treba za starostno pokojnino izpolniti 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe ne glede na spol. Pod blažjimi pogoji bi se ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko upokojili tisti, ki so začeli bolj zgodaj delati, moški pri 60 letih, ženske pa pri 58. Novi pogoji bi se uveljavljali postopno.

'Delamo, kar smo obljubili' 

Uvodoma je premier Borut Pahor povedal, da je osnutek zakona nastajal eno leto in pol, pripravljali pa so ga na podlagi socialnega dialoga, izračunov in temeljitega premisleka. Prepričan je, da gre za najbolj modro in pravično odločitev, saj bi šlo z odlašanjem "s slabšega le še na slabše". Pojasnil je, da od leta 2000 pokojnine v primerjavi s plačami padajo. Leta 2000 je povprečna pokojnina predstavljala 75 odstotkov povprečne plače, danes pa znaša le 65 odstotkov povprečne plače. Zato je prepričan, da je trenutni sistem nepravičen, negotov in tudi finančno nevzdržen. "Delamo tisto, kar smo obljubili. Delamo mandat sprememb," je povedal premier. Dodal je, da se bo reforma dotaknila vsakogar, prinesla pa bo bolj pravičen, bolj gotov in bolj vzdržen sistem.

Minister za delo Ivan Svetlik pa je dejal, da zdajšnji pokojninski sistem sicer deluje v pravi smeri, vendar prešibko, saj ne dohiteva trendov staranja prebivalstva. To bi bilo mogoče popraviti le s podaljševanjem delovne aktivnosti, je dodal. Pri oblikovanju osnutka zakona so po njegovih besedah zasledovali dva cilja. Prvi je bil narediti pokojninski sistem bolj vzdržen, drugi pa ustavitev padanja pokojnin. Pri tem so opozorili, da zaradi padanja pokojnin vse več upokojencev državo prosi za socialno pomoč, saj s svojimi pokojninami ne morejo živeti. Ugotovili so, da je za dosego ciljev ključno podaljšati delovno aktivnost. Če tega ne bi storili, bi morali leta 2020 za pokrivanje primanjkljaja v pokojninski blagajni iz proračuna plačati že dve milijardi evrov.

Pokrivanje luknje v pokojninski blagajni bo vzdržnejše

Direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar pa je dejal, da predlog prinaša sistem, v katerem bomo delali dlje za višje pokojnine. Pri tem je pojasnil, da so bila na predlog socialnih partnerjev uvedena daljša prehodna obdobja. Tako bi morali moški do 65. leta delati leta 2020, ženske, ki morajo po zdajšnjem zakonu delati do 58. leta, pa do leta 2024.

Na vprašanje, ali bo pokrivanje potrebno tudi po reformi, pa je Pogačar dejal, da bo pokrivanje potrebno, konkretnih številk ni navajal, premier Pahor pa je dodal, da bo razlika poplačana z vzdržnejšim davčnim primežem. Svetlik je pri tem pojasnil, da bo prva leta v vsakem primeru težko vzdrževati ravnotežje v pokojninski blagajni, rezultat reforme pa naj bi se pokazal pozneje s postopnim podaljševanjem delovne aktivnosti.

Pogajanja s sindikati pod vprašajem

Če bodo dali sindikati na osnutek take predloge, na podlagi katerih lahko iz zdajšnjih izkušenj ugotovi, da kompromisa ne bo mogoče doseči, bo vlada osnutek že konec meseca predložila v razpravo državnemu zboru. Dodaja, da bi bila vlada pripravljena na dodatne pogovore, če bi videla, da bi bilo nadaljevanje socialnega dialoga koristno. "Če pa tega ne bo, potem si vlada ne bo delala iluzij in bo nase sprejela veliko odgovornost, da osnutek spremeni v predlog in ga po seji vlade konec meseca pošlje v razpravo," je povedal premier.

SLS noče hiteti

Na napoved pokojninske reforme se je odzval vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik. Bil je kritičen do dejstva, da je vlada podala predlog tako pomembnega zakona v času dopustov. Meni, da je zakon pomembno spremenjen, neodgovorno pa se mu zdi, da bi lahko pripombe dali do konca meseca. V stranki bodo osnutek preučili, o njem bodo razpravljali vsi pomembnejši organi stranke, nato pa bodo podali konstruktivne pripombe. Poudaril je, da pri tako pomembni zadevi ni smiselno hiteti, in dodal, da so v stranki konec maja pripravili posvet o pokojninski reformi, ki se ga je udeležil tudi Svetlik. Ta je nekaj odgovorov na vprašanja članov stranke že podal, na nekatere odgovore pa še čakajo, v sporočilu za javnost zaključuje Presečnik.

S sindikati že minuli četrtek

Vladna stran je že v četrtek predlog predstavila sindikatom, ki ugotavljajo, da bistvenih sprememb v primerjavi s predhodnim ni.

Po predlogu, ki bi po načrtu začel veljati prihodnje leto, bo treba za starostno pokojnino tako moškim kot ženskam dopolniti 65 let. Tisti od staršev, ki je skrbel za otroke, pa bo lahko izkoristil časovni bonus za starševstvo v dolžini največ dveh let – po osem mesecev za enega otroka.

Pravico do starostne pokojnine po predlogu pridobi tudi moški, ki je brez dokupljene dobe dopolnil 60 let in 43 let pokojninske dobe, oziroma ženska, ki je brez dokupljene dobe dopolnila 58 let in 41 let pokojninske dobe. Novi pogoji se bodo uveljavljali postopno, predvideva besedilo.

Obdobje za izračun pokojninske osnove bo z zdajšnjih 18 podaljšano na 34 let, odmerni odstotek pa bo znašal 80 odstotkov.

Sindikati proti, gospodarska zbornica za
        
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije napoveduje zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum, saj besedilu, po katerem bodo morali "starejši in iztrošeni delavci delati še dlje kot do zdaj", ostro nasprotuje. V Gospodarski zbornici Slovenije po drugi strani menijo, da bi morali pokojninski zakon sprejeti čim prej.