Prešernov spomenik dobili v Zagrebu, Gajev v Ljubljani

Predsednika sta v dopoldanskem času odkrila spomenik hrvaškem politiku, jezikoslovcu, ideologu, novinarju in književniku Ljudevitu Gaju v severnem mestnem parku v Ljubljani. 

Slovenski predsednik Borut Pahor je na slovesnosti v Ljubljani spomnil, da je Ljudevit Gaj izjemnega pomena za hrvaško narodno prebuditeljstvo, saj ni bil le izdajatelj prvega časopisa v hrvaškem jeziku, avtor pisave in pesnik, pač pa tudi spreten politik. Gaj in Prešeren sta bila sodobnika in na nek način tudi sopotnika, na Slovenskem pa je gajica pomagala preseči kulturni boj, črkarsko pravdo, v kateri je sodeloval tudi Prešeren, ki se je kasneje ogrel za gajico, je še dejal.

Zoran Milanović je povedal, da so dobri odnosi med Hrvaško in Slovenijo dejstvo ter da "boljše sosede, kot je Slovenija, nimajo". Kot je dejal, bi bil srečen, če bi Hrvaška takšne odnose imela tudi z drugimi sosednjimi državami: razumne, s pravo mero emocij ter bolj ali manj rešenimi vsemi ključnimi vprašanji in zavestjo, da je težave mogoče reševati le s pogovorom, razumevanjem, dialogom in včasih tudi z dialektiko.

Gaj je po njegovih besedah "tisto evropsko na Hrvaškem, kar je obstajalo vedno, česar se občasno niso niti zavedali". Spomnil je, da je Gaj v svojem času sodeloval z ljudmi s te strani meje, ter da je za osnovo hrvaškega jezika namesto kajkavščine izbral narečno skupino štokavščino.

Spomenik Ljudevitu Gaju v Severnem mestnem parku v Ljubljani stoji od oktobra lani, a zaradi pandemije doslej ni bilo priložnosti za njegovo slovesno odkritje. Idejo za postavitev spomenika je dala Zveze hrvaških društev v Sloveniji. Skulptura je delo akademskega kiparja Marijana Mirta.

Predsednika popoldne odkrila še spomenik največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu v Zagrebu 

Pahor je v Zagrebu poudaril, da je bil Prešern predvsem umetnik, a je tudi referenčna osebnost slovenske zgodovine in avtor slovenske himne, ki sporoča vse tisto, kar si sam želi kot predsednik republike, Slovenec in Evropejec.

"Ljubljana in Zagreb sta danes dve prestolnici, ki sporočata naši širši domovini, Evropski uniji, da v tem duhu razvijamo svojo istovetnost, in se hkrati z veseljem oziramo na nastajajočo skupno evropsko identiteto in trdno verjamemo, da nam bo ta zagotovila mir, varnost in blaginjo," je dejal slovenski predsednik.

Tudi Milanović je izpostavil, da je Prešern avtor slovenske himne, ki je zelo miroljubna. Takšna je za razliko od nekaterih drugih himen po njegovih besedah tudi hrvaška himna. Dejal je še, da sta bila Prešern in Gaj sodobnika, oba pravnika v času, ko so prav pravniki gradili nacionalno besedo, duh in jezik, brez katerih ni nacije.

"Danes je lep dan. Dopoldne v Ljubljani Gaj, popoldne Prešern (...) Hrvaško-slovenski odnosi so vse lepša in lepša zgodba. Nobenega razloga ni, da tako ne bo tudi v prihodnje," je še dejal hrvaški predsednik.

Slovesnega odkritja Prešernovega kipa v Zagrebu so se udeležili tudi diplomati in predstavniki mesta Zagreba ter organizatorjev postavitve kipov, Zveze hrvaških društev v Sloveniji in slovenskega kulturnega društva Slovenski dom v Zagrebu. Predsednik Slovenskega doma Darko Šonc je med drugim izpostavil, da so Slovenci v Zagrebu s Prešernovim kipom dobili svoj drugi dom, poleg Slovenskega doma, in se bodo lahko sedaj "dobivali pri Prešernu".

Predstavniki iz Pahorjevega urada so na spletni strani predsednika republike postavitev spomenika dr. Francetu Prešernu v Zagrebu označili kot simbolno vrednost za slovensko kulturo: "Pomembna je tudi za utrjevanje prijateljskih odnosov med državama na vseh ravneh ter za Slovence, ki žive na Hrvaškem." Spomenik Francetu Prešernu je po njihovih navedbah v Zagrebu prvi spomenik, posvečen Slovencu. "Pobudo zanj je leta 2016 dalo slovensko veleposlaništvo in jo je takoj podprlo mesto Zagreb. Postavitev spomenika pa je finančno omogočila tudi vlada RS," so dodali.

Današnje srečanje sicer sodi v okvir kulturnega sodelovanja obeh držav. Ob robu predsednika nista načrtovala delovnih ali uradnih pogovorov. Po odkritju spomenika v Zagrebu sta se odpravila na kosilo.

Spomenik Franceta Prešerna je postavljen v aleji pesnikov v zagrebškem mestnem parku Bundek. Izdelal ga je slovenski kipar Metod Frlic, predstojnik kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Na podstavku je poleg napisa 'FRANCE PREŠEREN, 1800-1849', Slovenija, vklesana 7. kitica Zdravljice – slovenska himna v slovenskem in hrvaškem jeziku, so pojasnili v Pahorjevem uradu.

Pahor in Milanović se srečujeta pogosto

Nazadnje sta imela delovno srečanje v Kostanjevici na Krki, ko je potekala redna predsedniška trilaterala z avstrijskim kolegom Alexandrom Van del Bellnom. Govorili so o pospešitvi cepljenja proti covidu-19, širitvi EU na države Zahodnega Balkana ter o jedrski elektrarni Krško.

V četrtek bo Pahor gostil italijanskega predsednika Sergia Mattarello, nato bosta obiskala Gorico, kjer ga bo italijanski predsednik pričakal s častmi, zvečer pa bosta na Trgu Evrope "naslovila skupno evropsko prihodnost", je slovenski predsednik države napovedal na družbenih omrežjih in ob tem zapisal, da ta teden doživlja "kot prazničen teden sožitja, dobrega sosedstva in prijateljstva".