Pahor ima tri mesece časa

V ponedeljek je Zares izstopil iz koalicije, ob tem so iz vlade izstopile tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radić, ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in ministrica za kulturo Majda Širca, ki so pripadale v kvoto Zaresa. Že pred referendumi 5. junija je odstopil tudi minister za visoko šolstvo in predsednik Zaresa Gregor Golobič. Vlada je tako ostala brez štirih ministrov, v koaliciji pa sta še SD in LDS.

Z odhodom ministric svoje funkcije zapuščajo tudi njihovi državni sekretarji. Zakon o državni upravi namreč določa, da državnemu sekretarju preneha funkcija z dnem prenehanja funkcije ministra.

Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös je funkcijo že zapustil hkrati z ministrom Gregorjem Golobičem ter odšel z ministrstva. Premier Borut Pahor ga je sicer povabil, da ostane na funkciji, a je Györkös to možnost zavrnil.

Državna sekretarka Tina Teržan je bila že pred nastopom funkcije zaposlena na ministrstvu za javno upravo in se na svoje prejšnje delovno mesto vrača takoj po zaključku mandata ministrice Pavlinič Krebsove.

Tudi Stojan Pelko bo položaj državnega sekretarja zapustil skupaj z ministrico Majdo Širca. Prav tako funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo zapušča Janko Burgar, ki se vrača na prejšnje delovno mesto na ministrstvu.

Novih ministrov ne bo

Predsednik vlade Borut Pahor se je odločil, da ne bo iskal novih ministrov, temveč bo prazna ministrstva poveril ministrom iz drugih resorjev, imena pa naj bi sporočil v prihodnjih dneh. Ob tem se je govorilo, da naj bi sam prevzel ministrstvo za javno upravo, ministrstvo za gospodarstvo naj bi prevzel Dejan Židan, kulturno ministrstvo pa Samuel Žbogar ali Boštjan Žekš. Ministrstvo za visoko šolstvo pa bo prevzel minister za šolstvo Igor Lukšič.

Zakon o vladi sicer določa, da lahko premier eno ministrstvo poveri drugemu ministru največ za tri mesece, potem pa mora predlagati novega ministra. Pri tem bi Pahor lahko imel težave, saj vodi manjšinsko vlado, kar pomeni, da v državnem zboru nima večinske podpore. LDS in SD imata skupaj 33 sedežev.

Kaj se zgodi, če Pahorju ne bi uspelo z imenovanjem novega ministra, ni točno določeno. V zakonu o vladi je sicer zapisana procedura pri imenovanju vlade, ki se jo lahko smiselno uporabi tudi v tem primeru, je dejal profesor na pravni fakulteti Rajko Pirnat. Kot je pojasnil, bi državni zbor, če po treh mesecih ne bi bil izvoljen novi minister, lahko ugotovil, da je predsedniku vlade in ministrom prenehala funkcija. Temu je pritrdil tudi pravnik Miro Cerar.

Kar pomeni, da bi se začela procedura za iskanje novega mandatarja in vlade, če tudi to ne bi uspelo, bi predsednik republike razpustil parlament in razpisal nove volitve.

V zakonu o vladi je zapisano, da se šteje, da je vlada začela delo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, ostale resorje pa lahko predsednik vlade poveri drugim ministrom ali jih začasno prevzame sam, vendar ne več kot za tri mesece. Če po treh mesecih državni zbor ne imenuje novih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.

V SD za sprejemanje rebalansa septembra

Vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer je po zasedanju skupine dejal, da poslanci niso najbolj naklonjeni ideji, da bi premier vezal zaupnico o vladi na sprejetje rebalansa proračuna. V poslanski skupini se zavzemajo, da bi vlada predlog rebalansa še izpilila in bi poslanci o njem glasovali na septembrski seji. Če rebalans ne bo sprejet, "naj Pahor pride v parlament po zaupnico, če ta ne bo izglasovana, pa so pred nami predčasne volitve", je še dejal Kumer.