Vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer je v vprašanju predsedniku vlade Borutu Pahorju dejal, da se Slovenija v zadnjih letih sooča s pomembnimi razvojnimi izzivi in odločitvami glede možnosti nadaljnjega gospodarskega razvoja in okrevanja ter ohranjanja socialne stabilnosti. Nekateri kazalci že kažejo na okrevanje gospodarstva, po drugi strani pa je položaj Slovenije odvisen tudi od ukrepov v okviru EU in razmer v svetu, je povedal.
"Trenutno smo priča nič kaj spodbudnim mednarodnim okoliščinam na evropski ravni," je dejal Kumer in opozoril na težave Grčije in posledice dolžniške krize, ki bi se lahko pokazale tudi v nekaterih drugih članicah EU. Kumra je zato zanimalo, kakšna stališča bo glede omenjenih vprašanj na evropski ravni zagovarjala Slovenija in kako Pahor vidi nadaljnji razvoj Slovenije glede na gospodarske, socialne in varnostne razmere doma in v svetu.
Pahor je spomnil na zlom ameriške banke Lehman Brothers leta 2008, ki je bil eden od sprožilcev svetovne finančne in gospodarske krize. "Ta hip se zdi, da se mednarodna skupnost ni bila sposobna dogovoriti o instrumentih za resnejši nadzor nad bančnim sistemom, kar po mojem mnenju še naprej omogoča nevaren moralni hazard in igranje z varčevanjem ljudi po vsem svetu, zlasti v modernem," je prepričan premier.
Da to drži, po njegovem kaže kriza v Evropi, kjer so se Grčija, Irska in Portugalska znašle v dolžniški krizi. Medtem ko je prišla recesija leta 2008 z zahoda, v evrskem območju, katerega del je tudi Slovenija, zdaj vlada strah, da se utegnejo nevihtni oblaki pomikati iz Grčije. Ta bo morala sprejeti reformne ukrepe, če bo želela, da ji Evropa solidarno pomaga pri izhodu iz dolžniške krize, je opozoril Pahor.
Nadaljnja pomoč Grčiji bo po njegovem verjetno odvisna od tega, ali bo grški premier George Papandreu do 3. julija, ko bo še eno izredno zasedanje evroskupine, posvečeno pomoči Grčiji, dobil podporo parlamenta za reformne ukrepe. Če tej južnoevropski članici območja evra pomoči ne bi odobrili, bo morda postala "Lehman Brothers evrskega območja", je povedal predsednik vlade.
Kakšne posledice bi to imelo za evrsko območje, Pahor ni znal napovedati, je pa dejal, da nič dobrega, morda novo recesijo. Slovenija mora paziti, da se ne zadolži prek razumne meje, da ustvarja delovna mesta in da ostane znotraj valutne skupine, v kateri sta Nemčija in Francija, je prepričan predsednik vlade.
Minister za finance Franc Križanič je ob tem na vprašanje Zvonka Černača iz SDS spomnil, da pomoč Grčiji temelji na načelu solidarnosti in proporcionalnosti evrskega kluba. Slovenija je s tem prevzela odgovornost, ki jo prinaša članstvo v območju evra, ki je Sloveniji pomagalo pri premagovanju krize.
"Neke ekonometrične študije kažejo, da bi razpad sistema evra in s tem zmanjšanje t. i. liberalizacijskega učinka v medsebojni menjavi – tako dobrin kot proizvodnih faktorjev – vplivalo na približno 20-odstotni padec bruto domačega proizvoda," je opozoril Križanič.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.