Pahor: Dobili smo najboljše. Janša: Ni res!

Predsednik vlade Borut Pahor se je na nacionalni televiziji soočil z vodjo opozicijske SDS. Janez Janša in Pahor sta predstavila svoja nasprotujoča si stališča do arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško.

Ali sporazum zaščiti slovenski nacionalni interes?

Pahor je poudaril, da je s sporazumom zaščiten slovenski nacionalni interes in da pomeni najboljše, kar lahko dobi. Z njim bo Slovenija dobila trajno rešitev vprašanja meje, ki bo pomenila tudi dosego trajnega miru in prijateljstva s Hrvaško, je dejal.

Janša na drugi strani trdi, da bo Slovenija z uveljavitvijo sporazuma izgubila suverene pravice na morju, kot jih ima po zakonu o zaščitni ekonomski coni in epikontinentalnem pasu iz leta 2005, izgubila bo status pomorske države in ogrožen bo njen gospodarski interes ter gospodarski interes Luke Koper.

Ostali bomo brez teritorialnega stika z mednarodnimi vodami?

Po oceni Janše sporazum ne samo da ne zagotavlja Sloveniji teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, ampak arbitrom celo "prepoveduje", da bi tak stik določili. Po njegovem namreč zapisano v členu 3a – ki arbitrom nalaga, da določijo mejo na kopnem in morju po mednarodnem pravu – pomeni, da se meja ne bo končala v mednarodnih vodah. Če bi se, meni Janša, točki 3b (določitev stika) in 3c (določitev morskih pasov) sporazuma ne bi bili potrebni. Edini način za pravično mejo na morju pa je po njegovi oceni presojanje arbitrov po načelu zunanje pravičnosti.

Pahor je večkrat izpostavil, da sporazum arbitrom nalaga določitev teritorialnega stika z mednarodnimi vodami in da ga bo Slovenija s sporazumom dobila, kar so mu zagotovili tudi pravni strokovnjaki. Ne ve sicer, kako bodo arbitri razsodili, a je njihova naloga, da določijo tak stik, je poudaril. Ponovil je tudi, da v sporazumu izraz "junction", ki je bil tudi v sporazumu Drnovšek-Račan, pomeni teritorialni stik, ob tem da sporazum v več inačicah, čeprav ne eksplicitno, vsebuje tudi zunanjo pravičnost.

Vprašanja referenduma

Janša meni, da je slabo, da bo prišlo do referenduma o sporazumu v času, ko sta slovenska javnost in stroka do sporazuma razdeljeni. Pahor je to zavrnil z besedami, da je bila slovenska politika glede vprašanja Hrvaške vedno razdeljena, tako pri sporazumu Drnovšek-Račan kot tudi glede blejskega načelnega dogovora za reševanje vprašanja meje pred haaškim Meddržavnim sodiščem. Janša je sicer kot minimum označil sporazum Drnovšek-Račan, saj Sloveniji priznava teritorialni stik z mednarodnimi vodami in bi bila njegova ratifikacija alternativa v primeru zavrnitve arbitražnega sporazuma na referendumu.

'To ni res'

Janša je Pahorju očital, da je taktiko dogovarjanja vlade z opozicijo, ki je veljala v času njegove vlade, spremenil. Zatrdil je tudi, da so bili v drugi polovici 2008 na tem, da bo Hrvaška pristala na načelo zunanje pravičnosti, a je Pahorjeva vlada prekinila s temi prizadevanji. Pahor je na to odvrnil, da to ni res in da so čakali do januarja 2009, a je takrat imel boljšo rešitev, arbitražni sporazum, dosega katerega je bila sicer mogoča samo zato, ker je želela Hrvaška nadaljevati pogajanja z EU.

Premier je poudaril, da je arbitražni sporazum daleč boljši od tistega, kar bi prinesla Haag in zunanja pravičnost. Dodal pa je, da tudi sprejetje načela zunanje pravičnosti, ki je bilo doslej uporabljeno le dvakrat, ne zagotavlja, da bi haaško sodišče Sloveniji določilo teritorialni stik z mednarodnimi vodami.

Mir na dopustu?

Janša je dejal, da bo samo pravična rešitev meje prinesla trajno rešitev, vladi pa še očital, da je zavestno dala sporazum v presojo ustavnemu sodišču, da bi bil referendum junija, ko si želijo ljudje mir na dopustu. Pahor je te trditve zavrnil, poudaril pa, da gre za dober sporazum in da je vedno pripravljen nositi breme odgovornosti za dobro stvar.

Zlorabil slovesnost?

Janša je na koncu še očital Pahorju, da je nedeljsko slovesnost ob dnevu Evrope v Ljubljani, ki so jo plačali davkoplačevalci, zlorabil za predreferendumsko kampanjo. Pahor je to zavrnil in dejal, da je želel z govorom o sporazumu ponazoriti evropsko idejo iskanja sorodnosti in tistega, kar nas povezuje. Dodal je, da z veseljem gleda na dan referenduma, 6. junij, ki bo pomemben dan za prihodnost.

Med oddajo je sicer na vprašanje, ali bodo na referendumu podprli arbitražni sporazum, med 16.107 ljudmi, ki so klicali po telefonu, 42 odstotkov odgovorilo, da bodo glasovali za, proti pa 58 odstotkov.