Pahor: Davčnih bremen ne bomo povečevali

Vlada želi s predlogom proračuna za prihodnji dve leti po besedah premierja Boruta Pahorja okrepiti konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

"To sta dokumenta takojšnje stabilizacije javnih financ in ustvarjanja pogojev, da začeto ekonomsko okrevanje napreduje ter dosežemo zastavljene cilje," je o predlogu sprememb proračuna za leto 2011 ter proračuna za leto 2012 dejal Pahor v državnem zboru. Cilja pa sta dva: okrepitev konkurenčnosti in socialne povezanosti, je spomnil.

Da bi stabilizacija uspela, je po Pahorjevih besedah nujna javnofinančna disciplina. Do leta 2014 moramo spraviti proračunski primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), v nasprotnem primeru nas tako kot tudi druge države čakajo sankcije, je opozoril.

Ob tem je zatrdil, da vlada konsolidacije javnih financ ne načrtuje s povečevanjem davčnih bremen. "Z javnim denarjem bomo delali tako skrbno, kot vsak od nas poskuša delati s svojim lastnim," je obljubil ter menil, da bomo uspeli samo ob železni disciplini, saj se bodo z izjemo investicijskih znižali vsi odhodki.

Politika javnofinančnih odhodkov v naslednjih dveh letih temelji na nujnih posegih v največje segmente javne porabe, to pa so plače v javnem sektorju, pokojnine in transferji. Vsi ti ukrepi so začasne narave in imajo razumno podlago, je dejal Pahor. Brez teh ukrepov ter strukturnih reform bi se javni dolg v prihodnjih letih preveč povečal.

S sprejemom predlaganega proračuna bomo dosegli stabilizacijo gospodarstva ter omogočili rast in nova zaposlovanja. "Posledično omogočimo večjo socialno povezanost in večjo blaginjo naših ljudi," je premier poslankam in poslancem priporočil, naj v nadaljnjem postopku podprejo predstavljene proračunske dokumente.

Predlog proračuna za prihodnji dve leti je v skladu s slovensko izhodno strategijo, katere središčni cilj je "omejiti višino dolga oziroma določiti ga na vzdržni ravni, da nas ne bo bolela glava ne na koncu tega niti naslednjega mandata". Doslej smo sprejeli že tretjino predlogov zakonov, ki so del izhodne strategije, s čimer sodimo med boljše članice EU, je povedal Pahor.

Sloveniji gre razmeroma dobro, je ugotovil premier. Najhuje je že za nami, je dejal o finančni in gospodarski krizi, ki je prizadela ves svet. "Ta proračun je poskus zaleta za zmago te skupnosti," je povzel predstavljene proračunske dokumente.

Križanič: Vlada pripravila varčevalen proračun

Minister za finance Franc Križanič je izpostavil, da se s predlogom interventnega zakona, ki bo ob obravnavi v DZ spremljal proračunske dokumente, ne ukinjajo nobene pravice, temveč zgolj omejujejo njihova rast v letu 2011. "Nato pa bomo s postopnim sproščanjem v skladu s socialnim partnerstvom zagotovili tudi realno povečanje transferjev, plač in podobnega," je dejal.

Položaj, v katerem se je tudi ali pa predvsem zaradi finančne in gospodarske krize znašla Slovenija, je zelo zmanjšal naše javnofinančne prihodke, je opozoril. Proračunski prihodki bodo v letu 2011 znašali 8,3 milijarde evrov, v letu 2012 pa se povzpeli na 8,7 milijarde evrov. Po drugi strani se bodo izdatki z dobrih deset milijard evrov v letu 2011 leto pozneje zvišali na 10,1 milijarde evrov.

Proračunski primanjkljaj bo letos znašal 1,8 milijarde evrov oz. 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2011 se bo znižal na 4,5 odstotka BDP in v letu 2012 dodatno na 3,6 odstotka BDP.

Žerjav: V proračunu je premalo sredstev za gospodarstvo

Predsednik SLS Radovan Žerjav pa je pred predstavitvijo proračunov dejal, da je predlog proračuna absurden, saj se po njem ponovno preveč zadolžujemo, in še to zgolj le za tekočo oz. dnevno potrošnjo, ne pa za npr. za investicije, ki bi spodbujale gospodarsko rast in za kar bi bilo zadolževanje lahko upravičeno. Po njegovem je v proračunu tudi premalo sredstev namenjenih za gospodarstvo (327 milijonov evrov), ki potrebuje podporo za okrevanje.

Žerjav je ob tej priložnosti tudi pozval vlado k varčevanju ministrstev in vladnih služb pri materialnih stroških v zadnjih mesecih leta, da se ne bi ponovila lanskoletna zgodba, ko so zgolj v decembru mnogi proračunski uporabniki tudi za več 100 odstotkov odstotkov povečali porabo na tej proračunski postavki.