Pahor častni meščan Maribora

Mariborski svetniki so na današnji seji odločili, da bodo priznanje častnega občana Maribora letos podelili zamejskemu pisatelju Borisu Pahorju. Priznanje mu bodo podelili za "življenjsko delo ter prispevek k slovenski kulturi, njenemu mednarodnemu uveljavljanju in prepoznavanju ter za vse duhovne darove, ki jih leta deli slovenskemu narodu".

Svetniki so še sklenili, da bodo Pahorju priznanje za častnega občana podelili na slovesnosti ob dnevu državnosti 23. junija. Predlog, ki je sicer nastal na pobudo mariborskega mestnega odbora NSi, so podprli skoraj vsi prisotni svetniki, nasprotoval mu je le podžupan in svetnik Lipe Rok Peče.

Francozi so mu podelili red legije časti

Kot je pojasnil Peče, bi tudi sam predlog še donedavnega podprl, po Pahorjevem razmišljanju na novinarski konferenci v družbi Franceta Bučarja in Tineta Hribarja, na kateri so govorili o arbitražnem sporazumu, pa tega ne more več storiti.

V obrazložitvi, zakaj podelitev naziva Pahorju v Mariboru, predlagatelji pojasnjujejo, da zato, ker so prav v Mariboru tržaškemu pisatelju izdali prvo knjigo v matični Sloveniji. Leta 1967 je namreč izšla Nekropola, knjiga, zaradi katere so Francozi Pahorja skoraj štiri desetletja po prvem izidu postavili na mednarodni kulturni piedestal in mu podelili red legije časti.

"Niso je hoteli tiskati v Ljubljani pri nobeni tamkajšnji založbi, medtem ko je profesor Jože Košar, tedanji urednik in spiritus agens Založbe Obzorja ter nekdanji ravnatelj slovite klasične gimnazije v Mariboru zaslutil nekaj, česar nihče drug v Sloveniji ni, in to je, da imamo velikega pisatelja v zamejstvu, o katerem se ni vedelo ničesar," je zapisano v obrazložitvi in dodano, da so šele po Francozih tudi v Ljubljani po desetletjih molka končno "odkrili" spregledanega pisatelja iz zamejstva.

Pahor: Izjave niso bile čustvene

Tržaški pisatelj Boris Pahor se je danes odzval, da njegove izjave nasprotovanja arbitražnemu sporazumu s Hrvaško niso bile čustvene. Kot je ponovil, Piranski zaliv vključno s Savudrijo ni bil nikoli hrvaški in bi bilo to treba upoštevati, Slovenija pa bi tudi morala vztrajati po rešitvi meje pred vstopom Hrvaške v EU.

Kot pravi Pahor, bi morala biti zgodovinska ugotovitev, "da Piranski zaliv, vključno s Savudrijo, ni bil nikdar hrvaški (...) prava osnova za sleherno dogovarjanje o meji na morju". "Obenem sem navedel, da se je Slovenija lahko pridružila Evropski zvezi samo potem, ko ji je to dovolila Italija. Po mojem mnenju bi zato morala prav tako ravnati tudi Slovenija glede sprejetja Hrvaške v Evropsko zvezo. To se pravi: najprej dogovor o mejah, vključno s tisto na morju," je v izjavi za javnost zapisal Pahor.

Gre torej za dve trditvi, ki nikakor nista čustveni, poudarja Pahor. "Vprašanje meje na morju pa ima v preteklem ozadju celo zločine nad prebivalci. Kjer pa gre za žrtve, sem kot humanist in pisatelj zmeraj na njihovi strani, tako če gre za fašistične ali komunistične zločinske mogotce," je še dodal.

Nagrada tudi v Avstriji

Konec aprila so Borisa Pahorja na Dunaju odlikovali s častnim križcem za znanost in umetnost republike Avstrije. Za odlikovanje ga je predlagala založba Mohorjeva družba iz Celovca, pri kateri je v nemškem prevodu izšlo pet njegovih romanov. Pahor je bil tako za življenjsko delo nagrajen z najvišjim odlikovanjem, ki ga Avstrija sploh lahko podeli tujemu državljanu.

Kot je znano, je Pahor konec aprila zavrnil predlog, da postane častni občan mesta Ljubljane (MOL). Takrat so Pahorja predlagala različna civilna združenja, vendar pa komisija na MOL predloga ni dala v potrditev svetnikom. Pahor je bil tudi večkrat kritičen do odnosa slovenske prestolnice do Primorske in njene zgodovine.