Novi kandidat za ministra je tudi uradno Henrik Gjerkeš, doktor znanosti iz Ljutomera, ki je zaposlen na Univerzi v Novi Gorici. Gjerkeš je sin podpredsednice stranke DeSUS Marije Gjerkeš. Predsednik vlade Borut Pahor je danes dejal, da bo predlog za njegovo imenovanje posredoval v državni zbor. Pahor je še zagotovil, da je imel glede novega kandidata pogovore s koalicijo in da ga bodo podprli. "Zanj sem se odločil hitro, a premišljeno," je povedal Pahor in dodal, da ima Gjerkeš izobrazbene in vodstvene reference ter pozna področje.
Skrb za občutljivo področje
Pahor upa, da bo novi minister skupaj z državnima sekretarjema v premierovem kabinetu Radom Genoriem, ki je pristojen za črpanje evropskih sredstev, ter Andrejem Horvatom, pristojnim za regionalni razvoj, sestavljal "uspešno triperesno deteljico, ki bo skrbela za eno najobčutljivejših nalog v tem mandatu, in sicer za pospešen regionalni razvoj in učinkovito črpanje evropskih sredstev".
Pahor od novega ministra pričakuje, da bo usmeril svoje ambicije na tri naloge; da do zaključka finančne perspektive 2013 oziroma 2015 počrpa štiri milijarde evropskega proračunskega denarja, da v najkrajšem času dokonča delo dosedanje ministrice Zlate Ploštajner in skupaj z njim predloži državnemu zboru predlog zakona o ustanovitvi pokrajin ter da naveže odličen stik z župani in županjami ter z njimi rešuje probleme lokalne samouprave.
Po besedah Genoria, ki bo novemu ministru pomagal na področju črpanja evropskih sredstev, jih na tem področju čaka še veliko dela. "Praktično dve tretjini sredstev sedanjega proračunskega obdobja EU 2007–2013 je še neangažiranih," je dejal Genorio.
Dodal je, da je nova vlada naredila nek premik v tem pogledu: "Končno smo po dveh letih in pol junija prišli v položaj, ki je ugoden za Slovenijo, saj ni več neto plačnica v evropski proračun, ampak neto prejemnica sredstev". Še vedno pa je daleč od cilja iz decembra 2005, da bo Slovenija neto prejemnica sredstev v višini 0,9 odstotka BDP.
Horvat pa je kot zelo pomembno področje, kjer bodo poskušali ministru pomagati, izpostavil regionalni razvoj. "Postavljamo drugačen koncept regionalnega razvoja, ki bo usmerjen predvsem na večje projekte, na sodelovanje regij in občin pri regionalnih projektih," je pojasnil in dodal, da je operativne programe treba odpreti za kohezijska sredstva.
Predsednik vlade mora sedaj kandidata za novega ministra predlagati državnemu zboru. Ko je predlog vložen, se mora kandidat najpozneje v sedmih dneh predstaviti pristojnemu delovnemu telesu, nato pa o njegovem imenovanju odloča državni zbor.
Kdo je Gjerkeš?
Henrik Gjerkeš se je rodil leta 1965 na Ptuju. Je poročen in ima dva otroka. Gimnazijo je končal v Ljutomeru, v Mariboru pa je diplomiral na Tehniški fakulteti. Na Fakulteti za strojništvo je nato še magistriral in doktoriral. 14 let, do leta 2006 je bil kot raziskovalec in asistent zaposlen na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Od leta 2006 pa je znanstveni sodelavec in univerzitetni profesor – docent na Poslovno-tehniški fakulteti, Fakulteti za aplikativno naravoslovje in Fakulteti za znanost o okolju Univerze v Novi Gorici.
44-letni Gjerkeš je ob kratki predstavitvi povedal, da ima vizijo in znanje in je vajen timskega dela. Veseli ga, da mu je premier zaupal to nalogo, da bo lahko pomagal tudi k enakomernejšemu regionalnemu razvoju.
DeSUS: Gjerkeš je strokovnjak
Henrik Gjerkeš je strokovnjak in je pripravljen zavihati rokave, je po novinarski konferenci, na kateri je premier Pahor predstavil kandidata, pojasnil predsednik DeSUS Karl Erjavec. Kot je dejal, je Gjerkeša izbral za kandidata "zlasti zato, ker je strokovnjak na tem področju", ne pa, ker je njegova mati podpredsednica DeSUS.
Glede predhodnih izkušenj kandidata na področju črpanja evropskih sredstev je Erjavec dejal, da je Gjerkeš delal na različnih projektih, zlasti na regionalnih projektih na področju energetike, in da ima dovolj izkušen na tem področju. Tako je prepričan, da bo uspešno nadaljeval delo, ki ga je "odlično opravljala dosedanja ministrica Zlata Ploštajner".
Golobič: Ta hip nismo v položaju za komentiranje
Predsednik vlade je na potezi in prevzema odgovornost, da predlaga kandidate za ministre. Verjamem, da bo svojo odločitev dobro pretehtal in obrazložil. Takrat bo prava priložnost, da svoje mnenje povemo tudi koalicijske stranke, je predlog za imenovanje Henrika Gjerkeša komentiral predsednik Zares Gregor Golobič. "Ta hip pa nismo v položaju za komentiranje in to tudi ne bi bilo korektno," je danes dejal Golobič.
Poudaril je, da Gjerkeša osebno ne pozna. "Vem le to, da je visokošolski učitelj, kar bi načeloma z mesta, ki ga opravljam v vladi, bilo dobrodošlo. Pomenilo bi namreč okrepitev koalicije, ki se zaveda, da je znanje, krepitev ter razširjanje kvalitetnega znanja ključen vidik prihodnjega razvoja Slovenije. Zato več kot je takih ministrov, boljše je za to vlado in za njene ambicije na področju uveljavljanja vrednost in ciljev družbe znanja," je na vprašanje, kaj meni o Gjerkešu, dejal Golobič.
"S tega vidika vsekakor kandidat izpolnjuje želje mojega resorja. A gre za specifične naloge resorja lokalne samouprave, o tem pa ne morem soditi, ker ne razpolagam z ustreznimi podatki in je to predvsem pristojnost mandatarja, da o tem presodi," je še dodal.
LDS: Gjerkeš je kredibilno ime
Ker gre pri kandidatu za novega ministra za lokalno samoupravo Henrika Gjerkeša za strokovnjaka in poznavalca področja, je vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic prepričan, da sta premier Pahor in DeSUS izbrala kredibilno ime. Oceno o kandidatu bodo v poslanski skupini sicer podali, ko se bo Gjerkeš predstavil na matičnem delovnem telesu DZ.
Sajovic je pojasnil, da so v LDS sicer veseli, da je do izbire kandidata za novega ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj prišlo hitro. Kot je dejal, novega ministra namreč čakajo "številne pomembne naloge", med katere je navedel regionalizacijo Slovenije ter črpanje evropskih sredstev.
Vodja poslanske skupine LDS meni, da ni ključno, od kod kandidat prihaja, ampak njegova usposobljenost za vodenje resorja. Če pa poleg tega kandidat "prihaja iz regije, ki ima ta trenutek velike razvojne težave, pa je to še toliko bolj dobrodošlo".
Odstop zaradi osebnih razlogov
Ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlata Ploštajner, ki je ob imenovanju na ministrski položaj spadala v kvoto DeSUS, je, kot je znano, v petek napovedala odstop, kot razlog zanj pa navedla osebne in zdravstvene razloge. Kot je dejala, vodenje službe prepušča nekomu, ki bo imel več moči tako z zdravstvene kot tudi s politične plati.
Funkcija ministru, ki je odstopil s položaja, sicer v skladu s poslovnikom državnega zbora preneha takrat, ko se z odstopom seznani državni zbor. Predsednik vlade pa mora novega ministra državnemu zboru predlagati v desetih dneh po prenehanju funkcije, lahko pa DZ tudi obvesti, da jo bo opravljal sam ali začasno poveril drugemu ministru. Ko je predlog vložen, se mora kandidat najpozneje v sedmih dneh predstaviti pristojnemu delovnemu telesu, nato pa o njegovem imenovanju glasuje državni zbor.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.