Pahor: Ne sme se zgoditi, da ne bi mogli izvesti verodostojnih volitev

Predsednik Borut Pahor je obiskal državni zbor, kar je rahlo nenavadno. Predsednik poslance namreč nagovori le ob posebnih priložnostih – če poslanci njegovo mnenje zahtevajo ali če tako presodi sam. Ker slovenska politika še vedno ni uredila volilne zakonodaje, obstaja velika nevarnost, da bodo naslednje volitve neustavne, posledično pa je naša demokracija močno ogrožena. 

Ustavno sodišče je decembra 2018 razsodilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa meje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu, torej poslancem, je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih, to je do decembra letos.

Pobudo za iskanje rešitve je prevzel Pahor, šla pa je v dveh smereh. Po prvem predlogu bi poslanci velikost zdajšnjih volilnih okrajev popravili tako, da bi bili ti vsaj približno enako veliki, ustavno sodišče je namreč njihovo neustavnost ugotovilo ravno zaradi prevelikih razlik v velikostih, a za sprejetje te rešitve v DZ ni bilo zadostne podpore. Več podpore je imel predlog, da bi volilne okraje ukinili, namesto njih pa uvedli relativni prednostni glas. Predlog bi moralo v DZ podpreti 60 poslancev, a so na koncu za podporo zmanjkali trije glasovi. S tem se je politika znašla v slepi ulici, sočasno pa tudi pod časovnim pritiskom.

Pahor je v nagovoru poslancem opozoril, da 21. decembra poteče rok, ki ga je dalo ustavno sodišče, da DZ volilno zakonodajo uskladi z ustavo. Po Pahorjevem mnenju gre za najpomembnejši ustavnopravni in politični problem današnje Slovenije, zato je poslance prosil, naj s sprejetjem potrebnih sprememb ne odlašajo in odločbo ustavnega sodišča uresničijo v roku, ki ga je določilo ustavno sodišče.

Za pravočasno sprejetje potrebnih sprememb je po njegovi oceni še čas, a le, če bodo "zahtevno delo nadaljevali takoj". "Vsako odlašanje pa bi utegnilo imeti usodne posledice. Če bi bilo namreč treba razpisati volitve po zdajšnji zakonodaji, torej brez predhodne uveljavitve odločbe ustavnega sodišča, bi nad take volitve legla velika mračna senca dvoma o njihovi ustavnosti, je opozoril. Dodal je, da tako sam kot državljani upravičeno pričakujejo, da se kaj takega ne bo zgodilo.

Ocenjuje sicer, da bi bile volitve v DZ po trenutno veljavni zakonodaji pred potekom roka za uveljavitev odločbe ustavnega sodišča še dopustne, volitve po 21. decembru letos "pa se v nobenem primeru ne bi mogle izogniti utemeljenim očitkom o njihovi protiustavnosti in nelegitimnosti".

DZ bo sicer danes obravnaval predlog dopolnitev zakona o praznikih in dela prostih dnevih ter predlog dopolnitve zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Opravil bo še tretjo obravnavo predloga novele zakona o pravilih cestnega prometa.